Sem Maja in to je moja zgodba. Zgodba o tem, kako se lahko življenje v enem dnevu obrne na glavo. Sem mama treh odraslih deklet in ponosna babica dvemesečni deklici. Ko je domačo hišo zapustila še zadnja od hčera, sem si oddahnila, saj sem vedela, da prihaja čas za naju z možem. Bila sva zdrava in aktivna, če odmislim, da sem večkrat zaznala nepojasnjeno bolečino v prsnem košu. Ko sem v sklopu drugih pregledov o tem govorila z zdravnico in ji pojasnila svojo skrb, me je napotila na EKG. Izvid ni pokazal nič skrb vzbujajočega, zato sem utišala svoj notranji zaskrbljen glas. Sem si pa obljubila, da bom poskusila pokaditi kakšno cigareto na dan manj.

A bolj ko sem se veselila ponovnega življenja v dvoje, bolj se je zapletalo. Prvi večji zaplet je prišel s korono, ki sva jo z možem preživljala skupaj. Medtem ko sama nisem imela večjih težav, pa je mož, sicer zdrav 57-letnik, občutil precej posledic – pomanjkanje koncentracije, splošna utrujenost, izcedek iz nosu. Potem so se začele epizode viroz, ki jih je nenehno spremljal tudi grd kašelj. Obisk zdravnika je odlagal, dokler ga bakterijska pljučnica ni priklenila na posteljo. Zdravnik ga je takrat urgentno napotil k pulmologu in na dodatne preiskave, ki niso pokazale nič hujšega. Kamen se mi je odvalil od srca – mojega srca, s katerim sem imela nemalo izzivov. Nenadno hitro razbijanje in občutek trenutne slabosti sta postala nekaj, kar sem zaznavala na tedenski ravni. Takrat sem to (znova) pripisala stresu.

Bil je hčerin rojstni dan, ko se je vse spremenilo. Kri, ki je po zoprnem, grdem kašlju ostala v moževem robčku, mi je podrla svet. Čez dva dni sva končno prišla do njegove osebne zdravnice, ki pa je rekla, da ne more biti nič hujšega in da gre najbrž za zaplet po covidu.

Zaradi dolgotrajnega kašlja, izgube kondicije in seveda, ker je zaradi pljučnega raka umrl tudi možev oče, so se v meni prižgali vsi alarmi. Vedela sem samo, da morava čim prej priti do pulmologa. Še bolj me je skrbelo, ker me bremenila misel, da sem ga dodatno ogrožala tudi sama s kajenjem.

Kako do pulmologa, če čakalnim vrstam ni videti konca?

Začela se je agonija, kako čim prej priti do specialista. Ko sem v solzah svoji sestri razlagala, da ne vem, kako dalje, je bil njen odgovor kratek in jasen: ”Pa pridita k nam v Zagreb, tukaj bosta vse takoj zrihtala.”

2 podatka, ki sta odprla novo zgodbo

Sestra mi je poslala SMS: Maja, kliči ali piši: [email protected], + 385 1 639 6548

Poguglala sem spletno stran Poliklinike Medikol in videla, da se mož lahko pri njih dogovori za specialistični pregled pri pulmologu, zato sva šla takoj v akcijo. Poklicala sem na številko in dobila sva datum – doba čakanja: takoj.

Poliklinika Medikol danes uspešno deluje na kar osmih lokacijah v petih mestih (Zagreb, Osijek, Reka, Split, Čakovec). Z več kot zavidljivimi številkami iz leta 2022, ko jih je obiskalo 101.357 pacientov in so opravili skoraj 350 tisoč zdravstvenih posegov, Poliklinika Medikol potrjuje svojo vrhunsko strokovnost in kakovost storitev, ki jo prepoznavajo pacienti po vsej državi.

Pri pulmologu dr. Dinu Pavičiću sva bila zelo lepo sprejeta. Po pogovoru in anamnezi so možu naredili temeljit pulmološki pregled: spirometrijo, ker so naredili test pljučne funkcije, ventolin test, pulzno oksimetrijo ter vse krvne in alergološke preiskave, skupaj z rentgenom (RTG). Ker so bile na rentgenu pljuč vidne določene spremembe in zaradi družinske zgodovine (pljučni rak, astma) je pulmolog predlagal še low dose CT« (LDCT).  Pulmolog nama je povedal, da CT naprave, ki omogočajo slikanje z minimalnimi dozami sevanja (»low dose CT«), porabijo do 90 % manj ionizirajočega sevanja kot običajne CT. Preiskava pa je bila nujna, ker omogoča presejanje za zgodnje odkrivanje pljučnega raka.

Besede, ki dajo misliti

Nekaj je, ko veš, da pljučni rak obstaja, drugo, ko spremljaš bolezen od blizu. Ko pa slišiš, da je ta možnost povezana s tabo ali tvojim najdražjim, je hudo. Zelo hudo. Dr. Pavičić naju je takoj pomiril z besedami, da je pljučni rak, če je odkrit v zelo zgodnji fazi, potencialno ozdravljiva bolezen s petletnim preživetjem.

Pljučni rak je, če je odkrit v zelo zgodnji fazi, potencialno ozdravljiva bolezen s petletnim preživetjem, in sicer od 66 do 82 odstotkov.

Pravijo, da če si nekaj močno želiš, se možnosti, da se to tudi uresniči, zelo povečajo. Čeprav vem, da je bilo možu še težje (a po moško in pokončno prenaša vse, kar mu pride na pot), sem se ob besedah, da je LDCT negativen, zjokala – od veselja in zavedanja, da bi se nama lahko odvil popolnoma drugačen scenarij.

”Jaz sem sebe zrihtal, boš zdaj še ti sebe?”

To so bile besede, ki mi jih je namenil mož, ko sem si obrisala solze. Nisem razumela, kaj želi, ko je začel razlagati zdravniku, kolikokrat me v prsnem košu tišči in kako rentgenska preiskava ni pokazala nobenih nepravilnosti. Želela sem se izmakniti z besedami, da ni nič hujšega, da je vse zaradi stresa, ko je zdravnik rekel samo eno: ”A ne bi bilo lepo, da bi bila oba mirna?”

Po pogovoru in pregledu je zdravnik kardiolog predlagal slikanje srca in koronarnih arterij oziroma MSCT koronarno angiografijo.

MSCT koronarna angiografija zagotavlja izjemno natančne podatke o anatomskem stanju koronarnih žil. Zanesljivo izključuje koronarno bolezen in omogoča diagnostiko z manj invazivno metodo.

Ker sem se bala, da bo šlo kaj narobe in da me bodo zbadali z iglami, mi je kardiolog povedal, da je pregled neinvaziven, da ne zahteva hospitalizacije in ne povzroča zapletov, saj ni vbodov v arterijo in vpeljevanja katetra v žile in srce.

Kdaj kardiolog opravi MSCT koronarno angiografijo?

Kardiolog se za preiskavo določi, ko so prisotne naslednje indikacije:

Izvide še čakam. Z upanjem, da je vse v redu. In mirnostjo, da vem, da je zdravniška pomoč blizu. Moj mož velikokrat reče, da je vse možno premagati, če le veš, kam se obrniti po odgovore, nasvete in pomoč. Midva brez prijaznih in predvsem izjemno strokovnih zdravnikov iz Poliklinike Medikol morda še danes ne bi mirno spala.