Zgolj za šest minut sem se včeraj sredi Prešernovega trga na dogodku, ki ga je organiziralo Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije, postavila v čevlje bolnikov s pljučno hipertenzijo: s kljukico so mi zaprli nos, dihala pa sem zgolj čez dve slamici. Že po dveh sploh ne hitrih korakih sem želela odpreti usta in zahlastati po zraku. Minute so tekle, občutek, da nimam dovolj kisika pa je naraščal. S tem pa tudi nekoliko tesnobe. Pri vsakem koraku sem razmišljala, kako hitro lahko stopim, da mi ne bo zmanjkalo sape ali se mi zavrtelo. Po šestih minutah sem lahko odstranila kljukico in zadihala s polnimi pljuči. Bolniki s pljučno hipertenzijo te izbire nimajo. S pomanjkanjem sape se morajo naučiti živeti vsak dan.
Pljučna hipertenzija je redka in težka bolezen, ki lahko brez pravega podpornega zdravljenja hitro napreduje do potrebe po presaditvi pljuč in/ali srca, včasih pa celo do smrti. Simptomi pljučne hipertenzije (utrujenost, zadihanost, otekle noge, vrtoglavice in omedlevice itn.) so značilni tudi za mnoge druge bolj pogoste bolezni, kot so denimo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali popuščanje srca. Zato je ozaveščanje o pljučni hipertenziji in njenih simptomih ključnega pomena. Več ljudi kot bo slišalo za pljučno hipertenzijo, več možnosti obstaja, da bo posameznik, ki bo potreboval zdravljenje, do njega tudi prišel. Zaradi njene redkosti in atipičnih simptomov na pljučno hipertenzijo kot možno diagnozo namreč včasih pozabijo tudi zdravniki. Le z zgodnjo diagnozo pa se bolnikom lahko omogoči najboljša možna kakovost življenja z zdravili, ki so na voljo.
Dve pomembni novosti v obravnavi
V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so pred kratkim pričeli z izvajanjem pljučne endarterektomije. Gre za zahtevno operacijo, ki je primerna za približno dve tretjini bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo (CTEPH), bolnikom pa omogoča ozdravitev.
“Operacijo izvajajo kardiovaskularni kirurgi, v podporo pa nam je eden od vodilnih centrov v svetu (Royal Papworth Hospital, Cambridge). Strokovnjaki s Cambridga nam bodo v podporo tudi pri uvajanju manj invazivnega načina zdravljenja z balonskimi dilatacijami pljučnih arterij, ki je primerno za bolnike, ki sicer niso kandidati za operacijo,” pravi asist. dr. Polona Mlakar, dr. med. Prve balonske dilatacije bodo predvidoma izvedene v juniju, opravljali pa jih bodo interventni radiologi. To je velik korak naprej pri obravnavi bolnikov s CTEPH, ki so jih doslej pošiljali na zdravljenje na Dunaj.
Kaj je šest minutni test hoje?
Gre za prilagojeni test hoje za zdrave posameznike, pri katerem si ljudje lažje predstavljajo, kako je dihati s pljuči bolnika s pljučno hipertenzijo. Dihanje bolnika s pljučno hipertenzijo je namreč skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem mehanizmom namreč otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora. To pa so primerljivi pogoji, s katerimi vsakodnevno živijo bolniki s pljučno hipertenzijo.
