Okužbe z borelijami v Evropi pogosto (v več polovici primerov) potekajo povsem brez simptomov in se pokažejo le s protitelesi proti borelijam v krvi. Pri manjšini se bolezen prikaže v prvih tednih po okužbi, pri nekaterih pa celo šele po nekaj mesecih. “Hude težave po ustreznem in pravočasnem zdravljenju lymske borelioze z antibiotiki so zelo redke. Možnosti za težave so večje, kadar traja bolezen pred zdravljenjem dalj časa, zato je zelo pomembno bolezen pravočasno prepoznati in zdraviti,” opozarja infektologinja dr. Petra Bogovič, dr. med., iz iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kje vse se lahko pojavi izpuščaj?
Kožni izpuščaj (migrirajoči eritem, lat. erythema migrans) se praviloma pojavi na mestu vboda klopa, nekaj dni do nekaj tednov po vbodu. Pojav kožnih izpuščajev na mestih, kjer ni bilo vboda klopa, je odraz razširjenja (diseminacije) povzročitelja, ki se verjetno zgodi po krvi. Nekateri bolniki se vboda klopa ne spomnijo oziroma ga spregledajo, kar je bolj verjetno, če so vbodi na mestih, kjer klopa težko opazimo (npr. na hrbtu).
Diagnoza zgodnje kožne oblike lymske borelioze je klinična, to pomeni, da jo postavimo na osnovi značilnega izgleda izpuščaja in za potrjevanje ne potrebujemo nobenega testa. Pri ostalih manifestacijah lymske borelioze pa potrjujemo borelijsko okužbo z dokazom protiteles.
Dr. Petra Bogovič
Kako pomembna je hitra odstranitev klopa?
Zgodnja odstranitev prisesanega klopa je precej učinkovit ukrep pri preprečevanju lymske borelioze, pritrdi dr. Bogovičeva. “Dokazano je, da mora biti za prenos borelij lymske borelioze iz okuženega klopa na človeka klop prisesan več kot 12 ur – to velja za Evropo, v Ameriki kjer imajo nekoliko drugačne klope in borelije, pa je ta čas še precej daljši.“
Najbolje je, da prisesanega klopa odstranimo v enem kosu. Zlasti kadar odstranjujemo klopa, ki je že dolgo (globoko) prisesan v koži, pa se nam lahko zgodi, da rilček klopa ostane v koži. Le-tega lahko poskusimo odstraniti s pomočjo sterilne igle ali pa enostavno počakamo, da organizem zatrgan del klopa v naslednjih dneh izloči sam (podobno kot druge v tujke). Takšno stanje zdravju ni nevarno in ne pomeni večje verjetnosti prenosa povzročitelja bolezni s klopa na človeka.
Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo pojavnost klopov. Lani je bila lymska borelioza prisotna v vseh slovenskih regijah, klopni meningoencefalitis (KME) pa ni bil zabeležen le v eni regiji.
