Če pa uporabimo za dokazovanje povezave med nadležnimi simptomi in zaužito vrsto hrane bolj objektivne kazalce, se delež tistih, pri katerih je določena hrana zares sprožilec težav, drastično zmanjša.
Kdaj govorimo o alergiji in kdaj o preobčutljivosti?
Preobčutljivost je širok pojem in z njim označujemo vse oblike bolezenskih reakcij, ki jih lahko sprožijo specifične vrste oziroma sestavine hrane. O alergijah pa nekoliko preveč in posplošeno, a da bo bralcem dovolj razumljivo, govorimo takrat, ko je pri nastanku bolezenske reakcije poleg specifičnega zunanjega sprožilca, v našem primeru hrane, vpleten imunski odziv.
Primer, ki kaže na alergijo
Pri otroku se pojavijo kožni izpuščaji, driska, trebušni krči. S kožnimi vbodnimi testi ali z merjenjem specifičnih protiteles na beljakovine kravjega mleka v krvi ugotovimo senzibilizacijo imunskega sistema na beljakovine kravjega mleka. Uvedemo striktno izločitveno dieto brez mleka. Simptomi v nekaj tednih izzvenijo. Čez nekaj mesecev izvedemo provokacijo z majhno količino mleka in simptomi se spet začnejo pojavljati. Opravka imamo z alergijo na beljakovine kravjega mleka in ponovno uvedemo striktno dieto. Zakaj striktno? Ker gre za imunske mehanizme, kjer že minimalne količine sprožilca, v imunološkem jeziku antigena, lahko sprožijo močno reakcijo.
Primer, ki kaže na preobčutljivost
Človek opaža, da ima pogosto težave z drisko, napihnjenostjo, vetrovi, zlasti če uživa pred tem mleko. Simptomi nastopijo več ur po uživanju mleka. Oseba nima znanih alergijskih bolezni. Sicer lahko naredimo prej omenjene alergološke teste, a verjetnost, da bodo pozitivni, je minimalna. Posumimo, da gre za laktozno intoleranco. Laktozna intoleranca ni imunska reakcija. Vzrok zanjo je premajhna vsebnost encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor laktozo na glukozo in galaktozo, dva majhna enostavna sladkorja (monosaharida), ki se lahko absorbirata preko črevesne sluznice v kri. Nerazgrajena laktoza pa se ne more absorbirati in zato jo v črevesu fermentirajo naše črevesne bakterije in nastajajo različni produkti bakterijske presnove, kot so kratkoverižne maščobne kisline in različni plini.
Te snovi so sicer nenevarne, a povzročajo napihnjenost in pospešijo gibanje črevesa, kar se kaže kot krči in napihnjenost.
Da dokažemo laktozno intoleranco lahko delamo različne teste, najpogosteje gre za obremenilne teste z različnimi načini spremljanja hitrosti presnove laktoze (dihalni ali krvni). Zdravljenje oziroma odpravo težav dosežemo z dieto brez laktoze. Ker je laktozna intoleranca zelo pogosta, je že v običajnih samopostrežnih trgovinah na voljo vrsta mlečnih izdelkov brez laktoze. V lekarnah so na voljo tudi preparati, ki vsebujejo encim laktazo in jih vzamemo takrat, ko se hrani z laktozo res ne moremo izogniti. Večinoma minimalne količine laktoze ne povzročijo težav, zato ni potrebna tako striktna dieta kot pri alergiji. Predvsem pa je stanje povsem nenevarno.
Malo več o alergijah
Kot rečeno, so alergije bolezenske reakcije, ki nastanejo zaradi aktivacije imunskega sistema s specifičnim zunanjim sprožilcem – antigenom oz. alergenom. Lahko gre za različne vrste imunskih reakcij, a za praktično uporabo jih delimo na tiste, ki so povezane s prekomerno tvorbo specifičnih IgE protiteles in tiste, ki niso.
Prve po navadi nastopijo hitro po stiku med alergenom in celicami imunskega sistema, lahko v nekaj minutah, največ urah po zaužitju, če govorimo o alergijah na hrano. Druge, torej ne-IgE reakcije, nastopijo običajno kasneje, več ur, lahko celo dan po zaužitju.
Že zato je prve lažje prepoznati od drugih. Prisotnost senzibilizacije na alergene preko IgE mehanizma je razmeroma lahko dokazati s pomočjo kožnih testov ali meritve koncentracije antigen specifičnih protiteles IgE razred v krvi.
A pozor, senzibilizacija še ni alergija! O alergiji govorimo šele takrat, ko zaradi senzibilizacije nastane klinična reakcija, se pravi simptomi. Zato je prav, da teste tolmači alergolog.
Pri poznih ne-igE reakcijah je diagnostika zapletena, večkrat je edini način izvajanje testev izločitve in ponovne uvedbe potencialnega alergena. Iskanje alergij s pomočjo merjenja na antigene specifičnih protiteles IgG razreda, ki jih ponujajo nekateri laboratoriji, pa je več kot vprašljivo. Ta protitelesa lahko normalno nastajajo tudi pri zdravih posameznikih in pri večini predstavljajo celo zaščitni dejavnik pred pojavom alergij.
Malo več o nealergijskih preobčutljivostih
Samo omenjeno laktozno intoleranco, večinoma v blagi obliki, ima več kot polovica svetovnega prebivalstva. Relativno pogosta motnja je tudi fruktozna malabsorpcija. Fruktoza ali sadni sladkor je enostaven monosaharid, ki za absorpcijo iz črevesa v kri ne potrebuje encimske razgradnje. Potrebuje pa poseben prenašalec, ki ga prenese preko črevesnih celic. In tega prenašalca imamo eni več in drugi manj. Zato lahko ljudje prenesemo različne količine fruktoze. Pri tistih, kjer je prenašalca za fruktozo malo, je prag hitro presežen in fruktoza ki ostane v črevesni svetlini je spet hrana za naše črevesne bakterije, ki z nje narede vrsto presnovkov. Kot pri laktozni intoleranci bomo tudi pri fruktozni malabsorpciji zato dobili vetrove, krče in drisko. Le da jih bo tokrat sprožilo uživanje sadja, ki vsebuje veliko fruktoze, npr. jabolk ali hrušk.
Ena pogostejših preobčutljivosti je tudi tista na biogene amine. Pogosto ji rečemo tudi histaminska, čeprav je histamin le eden izmed številnih biogenih aminov. Pri ljudeh s to obliko preobčutljivosti gre za pomanjkanje encima monoaminske oksidaze (MAO). V tem primeru simptomi niso zgolj prebavni. Lahko se pojavijo rdečica, kožni izpuščaji, vrtoglavica, glavobol, hitro bitje srca in celo težje dihanje. Zadeva lahko precej spominja na alergično reakcijo, a je večinoma blažja. Dieta je precej bolj zapletena kot pri prej omenjenih preobčutljivostih.
Zdravje v vseh življenjskih obdobjih
Več o alergijah in drugih preobčutljivost na hrano, pa tudi druge okoljske dejavnike, kot so alergeni in kemični dražilci v zraku, piki žuželk, kontaktni dermatitisi ob kožnem stiku pa boste lahko izvedli na Dnevih zdravja v Celju med 17. in 19. novembrom.
Na Dnevih zdravja bomo govorili o njihovi klinični sliki, prepoznavi, diagnostiki in o vseh možnostih blaženja in zdravljenja od diet in zdravil do tehnik desenzibilizacije. O tem bodo govorili vodilni slovenski imunologi, alergologi, gastroenterologi, pulmologi in dermatologi. Na jasen, razumljiv in praktičen način. Zraven pa boste lahko izvedeli tudi, kje lahko poiščete pomoč strokovnjakov, saj se bodo na tridnevni prireditvi predstavili številni izvajalci zdravstvenih storitev, našli pa boste tudi nasvete za samozdravljenje in samopomoč, ki so na voljo brez recepta in jih ponuja farmacevtska industrija.
Več o dnevih zdravja, s programom in strokovnjaki lahko preverite TUKAJ!
Za konec, malo za šalo in malo zares, bi omenil še preobčutljivost na alkohol. Podobno vlogo, kot jo igra encim MAO pri prej omenjeni razgradnji in deaktivaciji biogenih aminov, ima pri alkoholu encim alkoholna dehidrogenaza, ki se nahaja v jetrih. Tudi tega encima imamo eni glede na dedno dispozicijo več in drugi manj. Tisti, ki ga imajo malo, razgrajujejo alkohol zelo počasi, kar v praksi pomeni, da se znaki opitosti lahko pojavijo že pri relativno majhni količini alkohola.
