Kot navaja NIJZ, se navedba ‘uporabno najmanj do’ nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začenja upadati. Po tem datumu lahko zaznamo razliko v okusu ali konsistenci, vendar je zaradi tega živilo še vedno varno. Navedba ‘porabiti do’ pa označuje živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in so zato lahko že po krajšem obdobju škodljiva za človekovo zdravje. Lahko gre za surova ali toplotna živila rastlinskega ali živalskega izvora, s katerimi je treba ravnati, kot je navedeno – jih hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem.
Proizvajalci so pri določanju rokov uporabnosti zelo previdni, ker zastrupitve z njihovimi izdelki škodljivo vplivajo tudi na njihov posel.
NIJZ
Živilo s pretečenim rokom ni nujno neužitno
Datumi uporabnosti na oznakah nakazujejo svežost in proizvajalci z njimi sporočajo, kdaj je živilo na vrhuncu svojih lastnosti. To pomeni, da živilo, ki mu preteče rok, ne postane neužitno. Potrošnik se še vedno lahko odloča, ali je živilo zanj sprejemljivo. Samoumevno je, da mora biti hrana varna, česar se proizvajalci dobro zavedajo in hočejo zagotovila, da potrošniki uživamo visokokakovostne izdelke. Zagotovo pa po preteku roka uporabnosti obstaja sivo področje, ko je živila še možno uporabiti, če jih hranimo v idealnih pogojih.
Večina živilskih izdelkov je varnih po preteku roka uporabnosti
Datumi uporabnosti so najpomembnejši pri surovem mesu: perutninsko meso in morsko hrano je treba toplotno obdelati v enem do dveh dneh po preteku roka, goveje in svinjsko meso pa v treh do štirih dneh po preteku roka.
Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih; svinjsko meso v pol leta; goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih. Meso ne sme biti zelene ali rjave barve, sluzavo, lepljivo, ne sme dajati suhega občutka ob dotiku in ne sme imeti kislega vonja, ki je značilen za kvarjenje. Mleto meso se zaradi bakterijske rasti lahko hitreje pokvari.
Videz in vonj hrane nista zanesljiva načina za ocenjevanje njene varnosti
Bakterije, ki povzročajo razkroj in vplivajo na vonj in videz živila, so drugačne od bakterij, ki povzročijo bolezen. Videz in vonj hrane nista zanesljiva načina za ocenjevanje njene varnosti – denimo meso, okuženo z bakterijo E. coli lahko prav lepo diši, pa vseeno povzroči bolezen.
Težko je oceniti tveganje, ki ga predstavlja uživanje hrane s pretečenim rokom uporabnosti. Če so bila pred pakiranjem živila onesnažena – denimo z iztrebki živali – in nato niso bila v hladilniku ali pa smo jih domov prinesli po dolgi vožnji z avtomobilom, obstaja možnost, da so se škodljive bakterije v njih razmnožile. Živila, ki smo jih hranili v hladilniku in imajo nekoliko pretečen rok uporabnosti, pa običajno ne povzročijo bolezni.
Okužba ali zastrupitev s hrano je bolj verjetno posledica nepravilnega rokovanja z živili ali nezadostne toplotne obdelave v kombinaciji z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen. Da bi se izognili okužbi ali zastrupitvi, nakupujmo preudarno in zamrznimo vse, česar ne bomo pojedli v roku (živila lahko zamrznemo tudi zadnji dan roka uporabnosti). Hrane s pretečenim rokom ne ponudimo otrokom, starejšim in bolnim osebam.
NIJZ
