Jod je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki vplivajo na metabolizem, razvoj in rast. Pomemben je tudi za razvoj možganov, še posebej med nosečnostjo in v otroštvu. Posledice prenizke vnosa joda pri človeku so pojav golše pri odraslih in zaostal razvoj novorojenčkov ter malih otrok.
Kaj vse vpliva na absorbcijo
Glavni vir joda je z jodom obogatena jedilna sol, sicer pa so dobri viri joda še ribe, morski sadeži, morske alge, jajca, mleko in mlečni izdelki. Ker se vsebnost joda s toplotno obdelavo zmanjša, se svetuje, da se hrano soli po koncu kuhanja. Cvrtje vsebnost joda zmanjša za 20 odstotkov, pečenje za 23 odstotkov in kuhanje za 58 odstotkov.
Absorbcija joda se lahko zmanjša tudi ob uživanju določene vrste hrane, kot so brstični ohrovt, cvetača, brokoli, zelje, ohrovt, koleraba, repa, koruza, bambusovi vršički, arašidi, orehi, sladek krompir, soja.
Gram jodirane jedilne soli je obogaten s približno 19 µg joda.
Priporočeni dnevni vnos
Otroci:
od 1 – 4 leta 100 μg/dan,
od 4 – 7 leta 120 μg/dan,
od 7 – 10 leta 140 μg/dan,
od 10 – 13 leta 180 μg/dan,
od 13 – 15 leta 200 μg/dan
Odrasli
200 μg/dan
Nosečnice
230 μg/dan
Doječe matere
260 μg/dan
Čezmerni vnos
Pri normalnem stanju ščitnice se občasni čezmerni vnosi joda ne odrazijo v motnjah ščitničnih hormonov. Zgornja dopustna meja vnosa je 600 µg joda na dan za odraslega človeka. Do tveganj za prekomerne vnos lahko pride v primeru uživanja večjih količin morskih alg, z jodom obogatenih živil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo jod. Učinki čezmernega vnosa joda se kažejo v motnjah delovanja ščitnične žleze – zmanjšano ali zvečano delovanje ščitnice. Možna pa je tudi preobčutljivost ali celo zastrupitev.
Osebe, ki imajo katero od avtoimunih obolenj ščitnice, so na presežke joda lahko zelo občutljive – reagirajo tudi na količine, ki zdravi populaciji ne povzročajo težav. Zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroza) inducirana s čezmernim vnosom joda je značilna za ženske, ki imajo še neizraženo bolezen ščitnice.
Z povprečno porabo so pokrite dnevne potrebe, vendar bi bilo treba zmanjšati povprečno porabo
Jodiranje soli (10 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli) je obvezno od leta 1953. V začetku devetdesetih let opravljena epidemiološka raziskava je pokazala, da je kljub obveznemu jodiranju soli vnos joda v Sloveniji pod fiziološkimi mejami. Zato so leta 1999 povečali obveznost jodiranja soli in sicer na 20 do 30 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli, kar je vodilo v izboljšanje epidemiološke situacije. V zadnjih desetih letih je jodna preskrbljenost v Sloveniji ustrezna, kar pa se lahko spremeni, saj Slovenija sledi resoluciji zmanjševanja uživanja pretiranih količin soli – priporočeni dnevni vnos je pet miligramov soli na dan, povprečna poraba soli med Slovenci pa je 12 – 13 miligramov soli na dan. Z povprečno porabo imamo sicer pokrite dnevne potrebe po jodu, vendar te ne bodo več zadostovale, če skladno z resolucijo uspemo zmanjšati tudi povprečno porabo.
