“Vzgoja otroka je eden od najpomembnejših in hkrati najzahtevnejših izzivov, s katerimi se srečujejo starši. Od trenutka, ko se otrok rodi, starši prevzamejo veliko odgovornost za njegovo življenje, vključno z razvojem njegovega čustvenega in psihičnega stanja. Najlepše je, če starševstvo lahko doživljamo in razvijamo kot umetnost življenja z otroki, ” razloži dr. Andreja Poljanec, psihologinja in psihoterapevtka, SFU Ljubljana.
Očetje na računalnikih, mame na družbenih omrežjih
Čustveno odtujeni odnosi, kjer je sicer lahko dovolj fizične prisotnosti, so ena najbolj bolečih in krivičnih izkušenj v otrokovem življenju. Fizična prisotnost brez čustvene povezanosti z otrokom namreč vzbuja občutek nezavarovanosti, v otrokovem telesu pa sproža občutek tesnobe. Otrok, ki odrašča v odnosih s premajhno mero čustvene pestrosti, odzivnosti in topline, je približno petina, kar je zelo velika in z žalostjo obarvana številka.
Kaj se zgodi, ko starši niso čustveno prisotni v življenju otrok?
“Zaradi te globoke bolečine, ki je v začetku tako telesna kot psihična, le-ta za otroka postane nevzdržna, zato jo začne potlačevati in se nanjo prilagajati po svojih najboljših močeh, ” razloži sogovornica. Ker pa otrok še nima zrelih možganov in s tem tudi ne dovolj dobro razvitih strategij za spoprijemanje s stresom, poleg tega pa je od staršev odvisen, se mora s tem naučiti živeti na svoj način in sicer tako, da razvije različne obrambne mehanizme.
Čeprav se zavedamo pomembnosti čustvene povezanosti z otroki, se v sodobnem svetu vse pogosteje srečujemo s situacijami, ko so starši preveč zaposleni, preveč utrujeni ali preprosto premalo pozorni na svoje otroke. V takšnih situacijah so otroci pogosto prisiljeni iskati čustveno zadovoljstvo na druge načine, kar pa lahko privede do različnih težav, kot so zasvojenost, samopoškodovanje, depresija in druge.
Otrok izgubi identiteto
Pogosto postane za starše nezahteven, čim bolj se jim prilagodi, potlačuje čustva, se umika pred konflikti, razvije perfekcionizem ipd. Vendar pa se s tem lahko zgodi, da otrok izgublja možnost razvijanja občutka varnosti, tega da se lahko na druge zaneseš, težje razvija zdravo identiteto, občutek, da je spoštovan, vreden, zaželjen in ljubljen. Brez tega pa je veliko bolj dovzeten za razvoj različnih duševnih motenj.
Kako lahko starši poskrbimo za čustveno povezanost z otroki?
Najpomembnejše je, da smo prisotni v odnosu z otroki. To pomeni, da smo z njimi čustveno in fizično prisotni v čim več trenutkih dneva. Prav tako je pomembno, da smo odzivni na otrokove potrebe in čustva ter se z njimi pogovarjamo o stvareh, ki so jim pomembne. Vzpostavitev rutin in tradicij je prav tako lahko zelo koristno, saj lahko prispevajo k občutku povezanosti in varnosti.
Bogato življenje z otrokom je preventiva pred raznovrstnimi težavami (vedenjskimi, psihičnimi, odnosnimi), je zato vedno v smeri čustveno živih in dinamičnih odnosov, veselja ob skupnem preživljanju prostega časa.