Pozdravljeni.

Za mano je težko obdobje in velika čustvena obremenitev, ki je moje telo ni moglo “prebaviti”. Začelo se je z razdrazljivim črevesjem in trebušnimi krči,  nato pa z nelagodjem v zelodcu, zaradi premalo kisline. Našla sem dieto ki mi ustreza, izlocila veliko hrane in stanje se je umirilo. Ker traja ze 4 mesec in zaradi stalne kontrole hrane in odziva na njo, sem postala anksiozna, saj me je postalo strah, da nikoli več ne bom mogla  “normalno” jesti.

Da se vse umiri, sem zacela pred 3 tedni z Asentro. Cutim da malo že pomaga. Moja terapevtka pravi, da se je veliko ljudi znašlo v taki situaciji, zato me zanima, če je tudi tu kdo, ki je imel take tezave.da pove izkušnjo če se je prebava umirila in po kolikšnem času je lahko apet vse jedel.

Hvala za odgovore.

Živijo,

tukaj veteranka v z anksioznostjo povezanih težavah z želodcem in prebavo. 🙂 AD dejansko pomagajo, še bolj v kombinaciji s katero od terapevtskih tehnik (vaje iz kognitivno vedenjske terapije, racionalno emotivne vedenjske terapije – REBT – in novejše ACT – Acceptance and Commitment Therapy, tehnike čuječnosti in dihalne vaje). Če malo pogooglaš, lahko najdeš marsikaj. Tudi na psihoterapijo sem hodila.

Hrana pa … Po mojih res dolgoletnih izkušnjah ugotavljam, da nima veze, kaj jem. Sem imela nemalokrat hude težave po hrani, ki se npr. zelo priporoča pri GERB in s kislino povezanih težavah, in obratno, nič težav po npr. čokoladi ali kavi. Sprejela sem, da so težave kronične in psihogene oz. idiopatske, saj telesne preiskave vedno znova niso odkrile posebnosti, niti organskega vzroka (razen povečanega izločanja kisline). Pridejo še obdobja, ko je stanje bolj neprijetno, in vse več obdobij, ko nimam težav. Nič ni za zmeraj, brez skrbi. 😉 je pa tako, da telo “zaostaja” za psiho, vsaj po mojih izkušnjah in za to velja: potrpežljivost je ključna.

Držim pesti!