Pozdravljeni!
S partnerjem sva skupaj 17 let, porocena nisva. Imava 2 otroka. Zivimo pri njemu v hisi, kjer smo sami, saj sta tasca in tast umrla. Prenovili smo si, ze prej zgornji del hise in tam zivimo. Spodnji je prakticno prazen oz.je ostal taksen kot je bil, ko sta tam zivela njegova starsa.
Opravljam 2 sluzbi, eno od doma in zraven imam se eno drugo dejavnost. Lepo zasluzim,moji prihodki presegajo 4k na mesec. Super, lepo in krasno. Ja. Kaj pa partner? Trenutno je brez sluzbe in len je ko drek. Oprostite temu izrazu, ampak ja, tako je… Vse, vse je na meni, se moska dela v hisi opravljam jaz (kitanje,pleskanje,menjava pipe,zarnic,….namestitev police,… ) da ne nastevam. Vse! Kaj sem jaz prakticno tu pri hisi? Mati,zena,custilka,kuharca,vodovodar,…hisnik- moski! Vse!
ce mu kaj recem, mi odgovori, jaz nisem vodovodar, nisem elektricar, nisem pleskar,… a res? A jaz pa sem? Njega nic ne moti in ne popravi, ce hocem, da je kaj, pac moram sama. Mi pomaga sin, ki je star 15 let ze veliko. Partner je imel od nekdaj 2 levi roki, ne zna skuhat, ne zna nic. Rit si obrise sam… to je pa ze skoraj vse.
katastrofa! In tega nisem niti opazila dolgo, saj je imel vedno dobro sluzbo in mu tako tam, kot doma nikoli nj bilo treba nic. Je lepo zasluzil tudi on in je vse mojstre placal. Za vsak drek je prisel kdo, da kaj popravi. Nikoli se cesa ni lotil sam. Prej je bil pa tako se tast in je on.  Meni se to zdi absurd in me je sram nekoga klicat, da mi pride 2 zarnici zamenjat al pa pogledat zakaj pipa toci,…. Obup!
Sluzbo si sicer sedaj isce,prejsnjo (dobro sluzbo) je pustil sam, ker sta z nadrejen prisla v konflikt in zdaj lepo ostaja doma in me prav psihira. Nimam sploh nobene volje biti vec z njim, niti ga gledat. Intimna nisva ze leta. Vse kar mam od njega, je pac to da zivim v njegovi hisi za katere stroske placuje on, (mesecne-elektrika, komunala). Vecje si razdeliva in vse ostalo je na meni. Vse od gospodinjstva, hrane, oblacil, otroka (sola,dejavnosti, oblacila, obutev), dopust,…vse placujem jaz. Na koncu se res vprasam, a mi je res tega treba? Imeti se enga odraslega otroka, mu prat, likat, skuhat,… po vrhu pa se koplicira pri hrani in pijaci.
Moji stroski so velikanski, saj ne zivimo slabo in nam ne manjka nic, pa vendarle, nic ne prispeva za otroke. Za hrano. Za dopust. Njemu je vseeno ali gremo ali ne. Nikoli ni zelel imeti skupni denar, ker je svoja leta zasluzil dosti vec od mene… skratka.. da ne bom predolga… Zelo mi postaja vsec misel, da ga zapustim..a ko mi to omenil, me znanipulira z besedami, da bom razdrla druzino, kaj bom naredla otrokom,… ces da tako slabo pa spet ni.. kaj bo on sam, da zanj vec ni zivljenja,… a v bistvu ne naredi za nas NIČ.
cisto nora sem ze vcasih. Najbolj srecna sem, ko ga ni doma.
mogoce enkrat zberem toliko denarja, da si kupim majhno hisko in grem… dalec, dalec stran od njega,… zelim pa si otroka z mano.
hvala ker ste me brali. In na sreco se zamotim z delom,dostikrat, da mi je lazje,…..

Spoštovani,

Ker niste zastavili vprašanja, le delim vaš zapis s kratkim komentarjem. Če boste imeli konkretno vprašanje, kar dopišite in bom odgovoril. V vašem zapisu je zaznati jezo na partnerjevo vedenje. Eno od vprašanj je ali je ta jeza funkcionalna/smiselna. Po funkciji namreč jeza pomeni zahtevo, da drugi spremeni vedenje. Torej je jeza smiselna samo kadar obstaja možnost, da bo drugi vedenje spremenil. Če tega drugi noče in ne bo naredil, jezo socer lahko razumemo, ne pripelje pa do učinka oz. ima celo kontra učinek, npr. pogosto ponavljajoče doživljanje neprijetnih čustvenih reakcij brez učinka. Tukaj sem odgovarjal na nekoliko podobno vprašanje: https://med.over.net/forum/tema/locitevskrbnistvo-in-dvom-22321656/#post-22321715 Tukaj je nekaj povezav na nekaj tem o notranjem konfliktu. To bi lahko bilo koristno za vas v dani situaciji. Še en predlog je, da pobrskate po mojih prejšnjih odgovorih na temo psihološke pogodbe. Pomembno vprašanje je namreč ali je tako vedenje mož že prinesel v zvezo. V tem primeru ste ob skelpanju partnerstva nezavedno ‘podpisali’ psihološko pogodbo kjer ste se strinjali, da boste nosili 3.5 vogala hiše, mož pa 0.5 če se mu zdelo. V svetovanju se potem ukvarjamo z vprašanjem kako ali:

– preokviriti dogovor ter skleniti novo pravičnejšo pogodbo,

– sprejeti, da partner ne bo spremenil vedenja, to vedenje tolerirati ter prenehati zaradi tega trpinčiti sebe, njega in ostale

– sprejeti odločitev, da tako vedenje ni več sprejemljivo, prekiniti vezo ter poiskati novega partnerja po drugačnih kriterijih

Lep pozdrav,

Uroš Drčić