Nekateri imajo status zdravila, drugi prehranskega dopolnila, kar pomeni, da se kljub podobnosti (npr. enaka učinkovina) med seboj močno razlikujejo. Zdravila so namenjena zdravljenju, prehranska dopolnila pa so namenjena dopolnjevanju prehrane in se jim zdravilnih učinkov ne sme pripisovati.
Rastlinski pripravki: naravno ne pomeni samodejno varno
Uporaba zdravilnih rastlin je med ljudmi zelo razširjena in velikokrat velja prepričanje, da »naravno« samodejno pomeni varno. Pomembno je vedeti, da lahko tudi uporaba pripravkov rastlinskega izvora prinaša določena tveganja, saj lahko vstopajo v interakcije z drugimi zdravili, pojavijo se lahko neželeni učinki zaradi napačne uporabe ali prevelikega odmerjanja, izdelki so lahko neustrezne kakovosti, saj je kakovost rastline odvisna od kakovosti semena, mesta rasti, pogojev sušenja in skladiščenja, vsebujejo lahko primesi strupenih rastlin ali težkih kovin.
Zdravilne rastline oziroma izdelki iz njih, ki so na voljo v lekarnah in imajo status zdravila, morajo izpolnjevati vsa potrebna zakonska merila, da lahko pridobijo dovoljenje za promet, ter so dokazano varna, učinkovita in kakovostna.
Zdravila rastlinskega izvora razdelimo na: zdravila rastlinskega izvora z dokazano učinkovitostjo z dobro načrtovanimi kliničnimi raziskavami, ter tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, pri katerih je učinkovitost verjetna na podlagi dolgotrajnih izkušenj. Zanje velja, da morajo biti v medicinski uporabi najmanj 30 let, od tega vsaj 15 let v Evropski uniji.
Za lajšanje nespečnosti se uporablja veliko različnih zdravilnih rastlin, najpogosteje v kombinacijah, včasih pa tudi posamično. Najpogostejši tradicionalni pripravek je čaj, nekoliko redkeje se uporablja tinktura. V sodobni fitoterapiji se najpogosteje uporabljajo posušeni etanolno-vodni izvlečki v obliki tablet ali kapsul. Njihova prednost je, da lahko uporabimo precej večje odmerke, poleg tega pa so suhi izvlečki tudi dosti bolj stabilni.
BALDRIJAN (Valeriana officinalis)
Baldrijan ali zdravilna špajka velja za zdravilno rastlino z vsestranskimi učinki že več tisočletij, o čemer pričajo zgodovinski zapisi že v indijski in kitajski medicini. Je edina zdravilna rastlina s pomirjevalnim učinkom, pri kateri so učinki dokazani z dovolj kakovostnimi kliničnimi raziskavami. Za izdelavo farmacevtskih izdelkov se uporabljajo posušene korenine baldrijana, iz katerih se lahko pripravi čaj, etanolni ali oljni izvleček. Korenina vsebuje več kot sto učinkovin, a še vedno ni jasno, katere so odgovorne za delovanje. Uporablja se pri blagih motnjah spanja, nemiru, razdražljivosti in stresu.
Učinki nastopijo šele po nekaj tednih jemanja in ne takoj, zato se priporoča vsaj dvotedensko uživanje baldrijana.
Za lajšanje motenj spanja se mora zdravilo vzeti vsaj pol ure pred spanjem. Zdravila iz korenine baldrijana ljudje običajno dobro prenašajo. Najpogosteje se kot neželeni učniki pojavijo slabost in trebušni krči. Povzroči lahko zaspanost in zmanjša sposobnost upravljanja vozil in strojev, vendar zelo redko, da bi se ta učinek pojavil naslednji dan, če se zdravilo jemlje pred spanjem. Ker varnost med nosečnostjo in dojenjem ni bila dokazana, se jemanje v tem času odsvetuje. Sočasna uporaba z drugimi pomirjevali lahko okrepi njegov učinek, zato je pred takim kombiniranjem potreben posvet z zdravnikom.
HMELJ (Humulus lupulus)
Uporaba hmelja v pivovarstvu sega že v 8. stoletje, ko so ga zaradi protimikrobnih lastnosti začeli dodajati pivu in s tem preprečili njegovo kvarjenje. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se ženski in moški cvetovi razvijejo na različnih rastlinah. Uporabni so samo ženski cvetovi, ki jih imenujemo storžki. Storžki se lahko uporabljajo celi ali zdrobljeni za pripravo čaja, lahko se zmeljejo in se zaužije prah, najpogosteje pa se uporabljajo etanolni izvlečki v tekoči obliki ali kot posušeni izvlečki.
Hmelj se večinoma uporablja v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami za pomirjanje in spanje. Samostojna uporaba je zelo redka, zato tudi raziskav o učinkovitosti samega hmelja praktično ni. Kombinacija baldrijana in hmelja pa je razvrščena v skupino zdravil z dokazano učinkovitostjo. Zaradi pomanjkanja podatkov se ne priporoča uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let.
MELISA (Melissa officinalis)
Melisa je pomembna zdravilna rastlina in začimba, katere lastnosti so cenili že stari Grki in Rimljani. Glavna sestavina, ki naj bi imela pomirjevalni učinek, je eterično olje z vonjem po limoni. Uporabljajo se posušeni listi, iz katerih se lahko pripravi čaj, zaužije uprašena rastlina ali pa se iz nje pripravijo etanolni izvlečki. Zaradi pomirjevalnega učinka se uporablja za lajšanje blagih simptomov stresa in kot pomoč za uspavanje. Narejenih je bilo nekaj kliničnih raziskav, ki potrjujejo navedene učinke, vendar zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri raziskavah, uvrščamo meliso med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora.
Melisa je varna za uporabo, neželeni učinki niso znani. Kljub široki uporabi melise v prehrani pri vseh populacijah, se zaradi pomanjkanja podatkov uživanje v terapevtske namene med nosečnostjo in dojenjem ter pri otrocih, mlajših od 12 let, ne priporoča.
PASIJONKA (Passiflora incarnata)
Pasijonka je privlačna severnoameriška vzpenjavka z zanimivimi barvitimi cvetovi. Iz cvetov lahko skuhamo čaj, jih uprašene neposredno zaužijemo ali pa iz njih pripravimo etanolne izvlečke. Opravljenih je bilo nekaj raziskav, ki potrjujejo pomirjevalne učinke cvetov pasijonke. Uporablja se pri anksioznosti in kot pomoč pri spanju.
Zaradi nezadostnih podatkov jo uvrščamo med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora. Uporaba med nosečnostjo in dojenjem je kontraindicirana zaradi vsebnosti harmala alkaloidov, ki delujejo stimulativno na maternico, ter cianogenega glikozida ginokardina.
SIVKA (Lavandula angustifolia)
Sivka je veljala za priljubljeno rastlino že v času starih Rimljanov, ki so jo uporabljali za dišavne kopeli ter tudi za prehranske in zdravilne namene. Sivkini cvetovi se uporabljajo za pripravo čaja, tinkture ali eteričnega olja. Pripravki se lahko zaužijejo, pomirjevalni učinek pa se doseže tudi z dodatkom etričnega olja v kopel. Vsi ti načini uporabe temeljijo na tradicionalnih izkušnjah in niso znanstveno preskušeni. V kliničnih raziskavah, ki so jih opravili, so uporabili pristop, značilen za aromaterapijo (vdihovanje eteričnega olja).
OVES (Avena sativa)
Oves je najbolj znan po ovsenih kosmičih, ki jih pripravimo s stiskanjem ovsenih zrn. Za doseganje pomirjevalnih učinkov uporabljamo nadzemne dele, ki jih naberemo pred cvetenjem. Iz sveže rastline lahko stisnemo sok, lahko pa jo posušimo in iz nje pripravimo čaj ali etanolne izvlečke. O pomirjevalnem učinku ovsene zeli ni bila opravljena nobena klinična raziskava, tako da njena uporaba temelji izključno na izkušnjah tradicionalne rabe.
Aminokisline in njihovi derivati
MELATONIN
Melatonin je človeku lasten hormon, ki se izloča iz žleze češarike. Fiziološko se pojavi izločanje melatonina takoj, ko se začne temniti, in doseže vrhunec med drugo in četrto uro zjutraj, v drugi polovici noči pa se količina manjša. Močan vpliv na izločanje melatonina ima svetloba, v največji meri ga zavira modra svetloba (npr. uporaba telefona zvečer). Učinki melatonina v telesu so številni, najbolj ga poznamo po njegovem vplivu na spanje in cirkadiani ritem.
V Sloveniji je na razpolago melatonin v različnih jakostih ter z različnim statusom (zdravilo, prehransko dopolnilo). Po priporočilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko prehranska dopolnila z melatoninom vsebujejo največ 0,44 mg melatonina v dnevnem odmerku, višjo vsebnost melatonina pa lahko vsebujejo le registrirana zdravila. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je melatoninu namenila dve zdravstveni trditvi, in sicer, da melatonin prispeva k lajšanju »jet-laga« (v odmerkih nad 0,5 mg), in da melatonin prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite (v odmerkih nad 1 mg).
Svetuje se le občasna uporaba melatonina, saj ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju.
Zaradi zaspanosti se vožnja in opravljanje s stroji odsvetujeta vsaj pet ur po uporabi melatonina. Jemanje melatonina se odsvetuje bolnikom s kakršnokoli vnetno ali avtoimunsko boleznijo, nosečnicam in doječim materam, otrokom in mladostnikom, epileptikom, astmatikom, osebam z osebnostnimi motnjami, motnjami razpoloženja ali vedenja, osebam, ki jemljejo katerakoli zdravila, razen če se pred začetkom jemanja posvetujejo z zdravnikom. Neželeni učinki so blagi in redki, vključujejo pa zaspanost, glavobol in slabost.
TRIPTOFAN
L-triptofan je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo ne more samo sintetizirati, ampak ga moramo nujno zaužiti s hrano. Potreben je za izgradnjo vseh beljakovin v našem telesu, poleg tega pa iz njega nastajata tudi hormona serotonin in melatonin. Ker je prekurzor melatonina, ga nekateri proizvajalci prehranskih dopolnil oglašujejo kot snov, ki je pomembna za normalno spanje.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je na podlagi raziskav izdala mnenje, da povezava med povečanim uživanjem triptofana in sposobnostjo spanja ni znanstveno utemeljena.
Antihistaminiki
DOKSILAMIN
Doksilamin je antihistaminik s sedativnim delovanjem. Dokazano je, da skrajša čas uspavanja in izboljša dolžino ter kakovost spanca. Zdravilo je namenjeno odraslim, ki imajo težave z občasno nespečnostjo. Učinek nastopi hitro, zato se vzame 15–30 minut pred spanjem zvečer. Zdravljenje lahko traja 2–5 dni. Če se težave poslabšajo ali ne izboljšajo v petih dneh, je potreben posvet z zdravnikom.
Starejši morajo biti pri jemanju zdravila previdni, saj se lahko poveča tveganje za poslabšanje kognitivnih sposobnosti, zaspanost, počasne odzive ali omotico, kar poveča tudi tveganje za padce (npr. pri vstajanju ponoči). Glede na razpoložljive podatke se doksilamin lahko uporablja med nosečnostjo, medtem ko jemanje v času dojenja ni priporočljivo.
Preberite več o motnjah spanja in nespečnosti.
