Velikokrat gre izguba drugih mimo nas, ko pa se nas dotakne izguba naših bližnjih, med drugimi velja za eno težjih izgub. Ob izgubi partnerja oziroma zakonca imamo občutek, da je naša izguba največja in najbolj ostra ter da bomo težko, zares težko prebrodili to obdobje velike žalosti. Zato je še kako pomembno, da imamo več uporabnega gradiva o žalovanju.
Raziskave in povratne informacije žalujočih pričajo, da je ob izkušnji izgube partnerja dostopne pomoči premalo.
Kako močno prevzame izguba partnerja
Ljudje imamo pogosto občutek, da se nam ne more nič zgoditi in da nas ne more nič prizadeti. Ena izmed tem, ki se ji v zahodni družbi skrbno izogibamo, je tudi tema smrti ljubljene osebe in žalovanja. Res je, na smrt ne moremo biti nikoli pripravljeni in nas potre, tako ob dlje časa trajajoči bolezni kot ob nenadni nesreči. Za odhod ljubljene osebe ni nikoli pravi čas. Kljub temu lahko, ko se zgodi izguba, pridemo sebi naproti, predvsem z razumevanjem procesa žalovanja in ovrednotenjem notranjih bojev, ki jih ob tem doživljamo.
Kako se soočiti z izgubo
Žalovanje je naraven in hkrati potreben proces ob izgubi. Vsak od nas se z izgubo sooča na svoj način. Četudi bi si to želeli, proces ni linearen, ampak prihaja do veliko padcev in vzponov. Prisotnih je veliko močnih čustev, od jeze, besa, krivde, globoke žalosti, strahu do hvaležnosti. Ni prave in napačne poti, so pa določene stvari, ki so nam lahko v pomoč, med drugimi, da si dovolimo žalovati, sprejmemo pomoč od drugih in kolikor le lahko, poskrbimo zase.
Dobro se je zavedati, kot pravijo mnogi, da je žalovanje cena za ljubezen, ki jo čutimo ali smo jo čutili do druge osebe. Je poklon osebi, ovrednotenje odnosa, ljubezni, ki smo jo imeli do naše ljubljene osebe.
Žalovanje je cena za ljubezen.
neznani avtor
Da bi prišli do še več uporabnega gradiva o tematiki žalovanja je doktorska študentka Brigita Chuuya Jezeršek pripravila raziskavo, ki raziskuje temo žalovanja pri ženskah, ki so izgubile partnerja oziroma zakonca.
K udeležbi v raziskavi, ki je anonimna, so vabljene ženske, ki imajo izkušnjo smrti svojega partnerja, še posebej pa tiste, ki so stare med 30 in 60 let in katerih zakonec/partner je umrl zaradi bolezni ter od smrti minilo več kot leto in pol do pet let. Povezava do raziskave: https://1ka.teof.uni-lj.si/a/1454.
Raziskava ima širši pomen, saj bodo udeleženke s svojim sodelovanjem omogočile, da bomo z ugotovitvami raziskave lahko pomagali ženskam, ki so izgubile svoje partnerje/zakonce. Po smrti partnerja/zakonca se namreč pogosto znajdejo brez ustrezne pomoči. Ugotovili bomo, kateri so tisti dejavniki, ki se v večji meri povezujejo z manjšo stopnjo ranljivosti po smrti zakonca/partnerja. S tem bomo dobili večji uvid v to, katere dejavnike krepiti, da bodo posamezniki po smrti zakonca/partnerja manj ranljivi in s tem manj izpostavljeni zapletom, povezanim z izgubo in žalovanjem.
Odgovori na vprašanja pa lahko pomagajo tudi tistim, ki boste vprašalnik rešile, pri vašem razumevanju doživljanja vaše situacije.
Raziskovalka: Brigita Chuuya Jezeršek, doktorska kandidatka in psihoterapevtka
