Hčerka hoče v dijaški dom
Zanima nas, ali naj ugodimo želji hčerke, da bi šla v srednjo šolo v večje mesto, kjer bi tudi živela v dijaškem domu, ko pa ima doma gimnazijo s podobnim programom in morda celo boljšo splošno uspešnostjo na maturi. Pritegnila jo je zelo dobra predstavitev omenjene mestne gimnazije na sejmu poklicev, prijaznost vzgojiteljev, profesorjev in dijakov v času enodnevnega obiska gimnazije in nočitve v dijaškem domu ob dnevu odprtih vrat. Pravi, da ji je bilo na obisku v šoli in dijaškem domu vse tako domače, končno bo imela cimro, da ne bo več vse dni sama (je namreč edinka in pravi, da se doma kar dolgočasi). Razlog vidi tudi v tem, da bo lahko šla v večje mesto. Je zelo pridna in vestna učenka, odličnjakinja, pri vključevanju v družbo pa morda nekoliko bolj zadržana in težje navezuje stike, kar trenutno vidi kot svoj največji problem. Ukvarja se tudi z mislijo, da v gimnaziji v domačem kraju ne bo našla prave prijateljice, tudi ne fanta itd. Glede njene odločitve imamo rahel zadržek, kljub temu da nas je ravnatelj ob dnevu odprtih vrat želene gimnazije poskušal spodbuditi z mislijo, da se je izkazalo, da je pri izbiri šole vendarle smiselno prisluhniti želji otroka, saj gre zanj in njegovo šolo. Menimo namreč, da greš v dijaški dom, v kolikor doma nimaš želene srednje šole in je razlog oddaljenost, zanemarljiv prav tako ni finančni vidik in pa povezanost s starši. Zdi se nam tudi premlada za odhod v mesto in da še vendarle potrebuje kakšno usmeritev s strani staršev. Delimo tudi mnenje družinskih prijateljev, da mora otrok za odhod v mesto in bivanje v dijaškem domu dozoreti, imeti jasne cilje, kaj v življenju želi. Zdi se nam, da so pri naši devetošolki motivi nekoliko drugačni. V zadnjih mesecih jo je tudi na poti iskanja kar precej prevzela metal glasba in tovrsten stil oblačenja, odmik v sobo, kjer preživi ogromno časa, kar smo nekako sprejeli, saj jo imamo zelo radi, vemo da »se išče« in ji želimo pri tem pomagati. Bojimo pa se, da se ne bi v mestu in dijaškem domu »izgubila«, saj jo kakšna stvar kar »hitro pritegne«. Veseli bomo vašega mnenja oz. kako sprejeti odločitev, da bo za otroka najbolje.
Hvala
Bodimo realni. Ni jo pritegnila “zelo dobra predstavitev ipd.”, ampak to, da bo lahko živela stran od staršev oziroma v mestu. Vidi nove prijatelje, mestno življenje, fante ipd., vse v najlepši možni luči.
Ne zaveda pa se pasti, ki pridejo s tem. Realno, bo kot 15 letnica v domu tudi med 18,19 letniki, veliko trave, pijače, staršev ipd. ni, da bi lahko preprečili potencialno spolno nadlegovanje ipd.
Jaz svojo hčerko od mladih nog učim samoobrambe ipd., oziroma jo treniram za zelo specifične situacije, pa je v dijaški dom nebi spustil nikoli. Preveč stvari gre lahko narobe in premlada je, da bi lahko razumela karkoli.
Fakulteta je nekaj drugega in isto bom rekel tudi svoji hčeri, če bo imela kakšno takšno idejo.
ko še ni bilo gimnazij v vsaki vasi, so bili dijaški domovi polni in nič posebnega se ni v njih dogajalo, kar se tudi sicer med vozači ne bi. Danes slišim, da so dijaški domovi bolj razpuščeni, razen onih cerkvenih, tako da je za premisliti. Če imajo v dijaškem domu nadzor nad mladino, potem ni nobene nevarnosti. Se pa spomnim prehoda na študij. Tisti, ki smo bili prej v dijaškem domu, je bila za nas to samo selitev in čisto nič novega. Tisti, ki pa so pri 19 pokukali izpod mamine kikle, so se pa obnašali kot telički na prvi pomladanski paši. nekateri pa so tudi odjokali domov.