Človeško telo je med evolucijo že samo razvilo učinkovite mehanizme za odpravo strupov, na katere pri zdravih posameznikih ne moremo bistveno vplivati. V sistem razstrupljanja telesa so vključena jetra, ledvice, prebavila, koža in pljuča. Izmed naštetih so jetra tista, ki imajo veliko možnost obnavljanja lastnih celic. Med rastlinami, ki jih uporabljamo za zaščito in hitrejšo obnovo jeter, sta pomembna predvsem pegasti badelj in malo manj znana šisandra, na nastajanje žolča pa vplivajo vse rastline z grenčinami. A vseeno samo z prehranskih dopolnil iz rastlin ne gre pričakovati čudežev, edina pot do zdravih jeter je sprememba življenjskega sloga.
Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto izda knjižico o pravilni in varni uporabi zdravil. V zbirki različnih je na voljo tudi knjižica O pravilni in varni uporabi zdravil – Zdravila in jetra, v kateri so avtorice Patricija Dolinar, mag. farm., Maša Koritnik Zadravec, mag. farm., spec. in Andrea Šetina, mag. farm., pod drobnogled vzele jetra. Poglavje so namenile tudi samozdravljenju z zdravilnimi rastlinami pri motnjah funkcij jeter in žolčnih poti.
Pegasti badelj (Silybum marianum)
Učinkovitost pegastega badlja so dokazali v več kliničnih raziskavah. Uporabljajo se plodovi rastline. Ta vsebuje 1,5–3 odstotkov silimarina, ki je glavna delujoča učinkovina. Pegasti badelj se uporablja za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in zamaščenih jetrih, če so bila izključena druga bolezenska stanja. Pri virusnem hepatitisu je vzporedna uporaba pegastega badlja ob hkratnem standardnem zdravljenju značilno skrajšala čas zdravljenja.
Uporaba: Priporočen dnevni odmerek je 200–400 mg silimarina, če se uživa pripravke iz rastline, oziroma 12–15 g zdravilne rastline, tj. plodov pegastega badlja. Uporaba čaja sicer ni pogosta, pripravi pa se ga tako, da se 3–5 g zdrobljenih plodov prelije s hladno vodo ter hitro prevre ali pa se jih prelije z vrelo vodo in pusti stati 10–30 minut. Priporočeno je pitje 2–3-krat dnevno pred obroki.
Previdnost je mati modrosti! Njegova uporaba ni primerna za mlajše od 18 let, nosečnice in doječe matere.
Šisandra (Schisandra chinensis)
V tradicionalni kitajski medicini plodove šisandre uporabljajo kot adaptogen – za nespecifično krepitev odpornosti telesa. V različnih predkliničnih raziskavah pa so se posvečali tudi zaščitnemu delovanju šisandrinega soka na jetra. Obstajajo podatki za le nekaj izvedenih kliničnih študij na ljudeh. Glavni delujoči učinkovini sta šisandrin in deoksišisandrin.
Odmerki, ki jih navajajo v literaturi, so za posušene plodove 1,5–6 g dnevno, za tekoči izvleček (1:2) pa 3,5–8,5 ml dnevno. Podatkov o resnih neželenih učinkih ni, poročali so le o blagih prebavnih težavah.
Previdnost velja! Uporaba med nosečnostjo in dojenjem se odsvetuje. Prav tako je odsvetovano uživanje pri ljudeh, ki uporabljajo več različnih zdravil, saj lahko spremeni njihovo presnavljanje in s tem tudi učinkovitost.
Zelišča z grenčinami
Med zdravilnimi rastlinami, ki jih pogosto dodajajo zdravilnim mešanicam za jetra in žolč so tudi rastline, ki vsebujejo grenčine. Njihova glavna naloga je spodbujanje izločanja žolča, kar pripomore k učinkovitejši prebavi in posledično povečanju teka.
Zdravilne rastline, ki jih pogosto dodajajo zdravilnim mešanicam za jetra in žolč, so:
- korenina navadnega regrata (Taraxaci radix)
- zel navadnega rmana (Millefolii herba)
- list artičoke (Cynarae folium)
- zel pravega pelina (Absinthii herba)
- korenina rumenega svišča (Gentianae radix)
- zel tavžentrože (Centaurii herba)
Več O pravilni in varni uporabi zdravil – Zdravila in jetra, pa preberite TUKAJ! Kaj je dobro vedeti o prehranskih dopolnilih in jetrnih okvarah pa TUKAJ!
