Okužena polovica svetovnega prebivalstva

Foto: Profimedia

Če ste okuženi s to bakterijo, najverjetneje ne kažete nikakršnih znakov okužbe. Imate pa večje tveganje za nastanek raka na želodcu kot ljudje, ki niso okuženi. Poleg tega imate večje tveganje za razvoj kroničnega gastritisa, rane na želodcu, raka na požiralniku in tankem črevesu …

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša kronična okužba in je razširjena po vsem svetu. H. pylori se najraje zadržuje v oblogah želodčne sluznice in dvanajsternika, kopiči pa se tudi v celicah, ki obdajajo želodec. Posebej je prilagojena na neugodno kislo okolje v želodcu, saj sama sprošča protein ureazo, ki nevtralizira želodčne sokove in si s tem zagotovi nemoteno okolje za življenje in razmnoževanje.

V razvitih državah pogostejša v odrasli dobi

Pogostost okužbe je večja v predelih, ki imajo slabše socialno-higienske razmere. V slabih razmerah (bivalni prostori brez tekoče in tople vode, velike družine v majhnih stanovanjih, spanje več otrok v eni postelji …), je tveganje za prenos okužbe veliko večje. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi. Obstojnost bakterije izven želodca je slaba, saj je zelo občutljiva na povečano koncentracijo kisika in svetlobe.

Kdaj lahko posumite, da ste okuženi s H. pylori?

Več kot 80 odstotkov okuženih nima znakov, pri približno 20 odstotkih pa bakterija povzroča zdravstvene težave:

  • bolečine v želodcu,
  • zgaga,
  • slabost,
  • slab zadah,
  • občutek napihnjenosti,
  • driska,
  • bruhanje,
  • težave s prebavo.  

Več testov za potrjevanje okužbe

Najzanesljivejša preiskava za potrjevanje okužbe je gastroskopija, pri kateri v odvzetem tkivu odkrivajo bakterije v želodčni sluznici. Prisotnost bakterije lahko dokažejo tudi z neinvazivnimi metodami – s testom odkrivanja prisotnosti bakterije v izdihanem zraku (urea dihalni test), z dokazovanjem antigena bakterije v blatu (monoklonski test blata) ali s testom določanja ravni protiteles IgA in IgG proti bakteriji v krvi.

Potreben je zdravniški nadzor

Okužba je kronična in se ne pozdravi brez zdravljenja. Vedno se jo zdravi pod zdravniškim nadzorom, s kombinacijo zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline, in dveh antibiotikov. Uspeh zdravljenja preverijo  mesec ali več po zaključku zdravljenja. V primeru neuspešnega zdravljenja se s spremenjeno antibiotično terapijo nadaljuje do popolne ozdravitve.

Na pogostost okužbe kažejo tudi zgodbe na naših forumih. Med zapisi preverite, če podobna vprašanja pestijo tudi vas:

VIRI:

  • Košnik M.; Štajer D., Jug B.; Kocjan Ž., Koželj M. 2022 – Interna medicina; učbenik / 6. izdaja
  • National Center for Infectious Diseases (U.S.). Division of Bacterial and Mycotic Diseases. Health Communications Activity, Helicobacter pylori- Fact Sheet for Health Care Providers. 1998, Accessed February, 2023, https://stacks.cdc.gov/view/cdc/40603
Avtor
Piše

M. Ć.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,508
17.11.2024 ob 14:47
298,586
23.11.2024 ob 07:34
113,059
22.11.2024 ob 18:32
Preberi več

Več novic

New Report

Close