Vse osebe s suho kožo imajo več težav s kožo v zimskih mesecih, ko je zaradi nizkih temperatur tudi nizka vlaga, zato mora biti nega v hladnih zimskih mesecih še bolj dosledna. Redna pravilna dnevna nega je pri njih nujna.
Vzdrževanje vlažnosti
Pozimi je treba predvsem skrbeti, da je koža ves čas vlažna. Vlažnost vzdržujemo z redno uporabo negovalnih pripravkov, ki so primerni za suho in občutljivo kožo.
Najučinkovitejša je kombinacija vlaženja kože s tuširanjem, umivanjem ali kopeljo, kateri sledi nega kože z ustreznim mazilom ali mastno kremo. Priporočamo izdelke brez umetnih konzervansov in dišav, blaga mila brez dišav ali pripravek za umivanje kože, ki ga temeljito izplaknemo. V posameznih primerih so primerne tudi oljne kopeli. S tem postopkom ujeto vodo v vrhnjici zadržimo, da ne izhlapi. Takoj po kopeli kožo narahlo popivnamo in v naslednjih minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo (emulzija voda v olju ali hidrofobna krema). S tem dodatno hidriramo kožo, izboljšamo barierno funkcijo kože kot tudi učinkovitost eventuelno potrebnih topikalnih zdravilnih učinkovin.
Tudi naravno ni vedno najbolj zdravo
Pri izbiri ustreznih pripravkov se moramo zavedati, da številne rastline in »naravne« snovi lahko tudi povzročajo alergije, toksične reakcije in opekline zato je predvsem potrebno biti pozoren na pripravke, ki vsebujejo sestavine vprašljivega izvora. Čarobna palčka žal tudi v problematiki nege kože ne obstaja.
Previdno pri losjonih z visoko vsebnostjo vode in malo olj
Svetujemo vsakodnevno uporabo indiferentnih lokalnih pripravkov. To so pripravki,,, ki ne vsebujejo zdravilnih sestavin. Večinoma se odločamo za emoliente, ki omogočajo zadrževanje vode v povrhnjici kot tudi obnovo njene elastičnosti in mehkosti. Delujejo kot naravni lipidi kože in zaradi okluzivnega učinka (ustvarijo tanek neprepustni film, ki preprečuje izhlapevanje vode) omogočajo nego in zaščito kože. Emolientni podlagi pogosto dodajamo še humektante (urea, glycerol), ki vežejo vodo iz ozračja ter vodo iz globljih plasti kože, in so podobni naravnem vlažilnem dejavniku. Losjoni, ki imajo visoko vsebnost vode in malo olj, lahko z izhlapevanjem po nanosu na kožo njeno suhost še povečajo in povzročijo poslabšanje osnovne kože bolezni oziroma suhosti kože.
V sodobni pestri ponudbi in poplavi različnih pripravkov za nego kože je strokovni pregled dermatologa, ki bi svetoval kakšna mila in kreme bi bile za tip kože vsakega posameznika najprimernejše, neprecenljiv. Pogovor z dermatologom bo pomagal bolniku razumeti celotno problematiko, kot tudi ugotoviti, ali je pri pacientu prisoten kateri od drugih sprožilcev ali poslabševalcev, na katerega morajo biti pozorni. Pri tem je nujno opozoriti, da obstajajo individualne razlike v toleranci za negovalna mazila. Pretirana uporaba neustreznih mazil tudi lahko povzroča vnetje kože, zato je nega suhe in občutljive kože vedno individualno prilagojena vsakemu posamezniku.
Nega rok
Koža rok je vsakodnevno izpostavljena številnim dejavnikom (vlaga, temperaturne spremembe, kemični dražljivci, fizikalni dejavniki), ki prispevajo pojavu nealergijske vnetne reakcije na koži. Pod vplivom le-teh se okvari kožna pregrada in s preseženim pragom za okvaro nastopijo znaki iritativnega dermatitisa. Koža rok postaja pordela, luščeča, razpokana. Srbenje ni tako hudo, koža pogosto peče ali celo boli. Svetujemo izogibanje sprožilnim dejavnikom oziroma stiku snovem, ki dražijo in izsušijo kožo. Najbolj pogosto se vnetje umiri, ko preneha vpliv škodljive snovi, sicer je včasih za močno vneta obolela mesta potrebno tudi protivnetno zdravljenje.
Svetujemo umivanje rok z mlačno vodo in blagimi, sintetičnimi mili, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov ter ne dražijo kože. Potrebna je zaščita kože rok s toplimi rokavicami v hladnem vremenu. Potreben je tudi reden nanos negovalnih mazil za obnovo kožne pregrade večkrat na dan. Po nanašanju negovalnega mazila je svetovana, vsaj zvečer, uporaba bombažnih rokavic. Nekateri lahko ob uporabi mazil tožijo o premastni koži, vendar je za njihovo stanje kože to vsekakor najprimernejše negovalno sredstvo. Svetujemo jim, da izberejo mazila oziroma mastne kreme, ki jim kar najbolje omilijo suhost kože in se hkrati čim bolj udobno počutijo.
Otroška koža
Koža zdravega otroka je po svoji sestavi enaka koži odraslega človeka, vendar se še razvija in prilagaja zunanjim dražljajem. Predvsem je pa koža majhnega otroka zelo nežna in znatno tanjša kot pri odraslih in zato bolj dovzetna za bakterijske, virusne in glivične okužbe. Koža novorojenčka se zlahka izsuši, novorojenček je bolj dovzeten za poškodbe, okužbe in prehod škodljivih snovi skozi kožo. Prepustnost kože za snovi iz zunanjega okolja je predvsem zvečana pri nedonošenčkih in novorojenčkih s poškodovano oziroma vneto kožo. Zato je skrb za zdravje novorojenčkove kože zelo pomembna.
Kožo začnemo negovati že takoj po rojstvu. Redno umivanje z mlačno vodo in blagim milom popolnoma zadostuje za nego zdravega novorojenčka in otroka. Večina zdravih novorojenčkov in otrok ne potrebuje dodatnih negovalnih mazil. Nekateri novorojenčki imajo že kmalu po rojstvu drobno luščečo in suho kožo. Izsušena koža razpoka, na teh mestih je možen vdor škodljivih bakterij v telo, zato ti otroci potrebujejo nego prilagojeni suhi koži.
Zimski ekcem
V različnih starostnih obdobjih otroke prizadenejo številne kožne bolezni, nekatere so alergijske, druge pa nealergijske narave. Dermatološke bolezni, ki so pogosto le na videz podobne alergijam, lahko povzročajo številni drugi dejavniki, ki jih moramo opredeliti in ustrezno strokovno zdraviti.
Zimski ekcem je pogost nealergijski vzrok pojava razprazkanin in ranic na koži otrok v zimskem času. Prizadene večinoma otroke s suho in občutljivo kožo predvsem v zimskih mesecih, ko je zaradi nizkih temperatur tudi vlage v okolju manj. Po izteznih delih večinoma spodnjih in tudi zgornjih okončin se pojavijo dokaj neostro omejena blago pordela in luščeča se žarišča, kjer je koža razpokana. Srbenje je blago, prisoten je bolj pekoč občutek. Povzročajo ga ostanki pralnih praškov in mehčalcev v perilu ter pretirana uporaba neustreznih mil pri negi. Svetujemo da se perilo pere z blagimi pralnimi praški in se večkrat izplakne, odsvetujemo uporabo mehčalcev za perilo. Vnetje se izboljša po ustrezni negi suhe kože, včasih je za krajši čas potrebna specifična lokalna protivnetna terapija, predpisana s strani dermatologa.
Koža pokriva celotno površino telesa in je človekov in tudi otrokov največji organ. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi fizikalnimi, kemičnimi in mehaničnimi vplivi iz zunanjega okolja. Opravlja tudi imunsko zaščitno kot tudi barierno funkcijo, še posebej pomembno vpliva pri uravnavanju izgube vode iz telesa. Glavna struktura, ki skrbi za nadzor hidracije v koži, je epidermalna pregrada, ki je sestavljena iz maščob in celic povrhnjice. Posledica stanj, ki pripeljejo do motenj pri njenem delovanju, je lahko tudi slabša pregrada s prevelikim izhlapevanjem vode in pojavo suhe kože. Najpogosteje je prisotna pri osebah z atopijskimi bolezni oziroma pri osebah z alergijskim vnetjem oči, nosu, dihal in kože. Take osebe so tudi bolj dovzetne za škodljive vplive različnih dražečih snovi iz zunanjega okolja kot so neustrezna mila, agresivni detergenti, volna, sintetika, sestavine vprašljivega izvora ter rastlinski ekstrakti, ki lahko dodatno okvarijo kožno pregrado.