Pozdravljeni,

nikoli še nisem pisala nikamor za nasvet, sedaj sem v velikem precepu. Poročena; imam cudivitega otroka. 

Moj zakon je od začetka zgrešen. Čeprav sem zelo samozavestna in privlačna, v mladosti nisem imela veliko moške pozornosti. Sem imela zvezo z fantom, ki sem ga ljubila. Vem da me je ljubil tudi on, ampak je po mojem mnenju to premalo kazal. Želim namreč ogromnoo pozornosti in prilagajanja. 

Nato spoznam sedanjega moža. Priznam poročila sem se, da bi nasprotovala mami, in ker mi je bilo prikupno, kako zelo se trudi zame. Opojno mi je bilo, da sem ga  ovijala okoli prsta. Kot droga, prav uzivam, ko vidim kako zelo se trudi. Mislim, da mi okolica zavida. Nekatere priajteljice menijo, da pretiravam, da se jim smili., jaz pa mislim, da je to zgolj zavist. Ampak realno moj moz, me ni vreden. Zaveda se, da sem vredna veliko več kot on. Veliko boljša od njega v vseh pogledih in je lahko srečen, da ga sploh želim. Da nosim njegov priimek. 

Navzven smo vedno bili popolna družina. Osebno mi je to zelo pomembno. Pri sinu mi veliko pomaga mama, kakor tudi nasplošno. Mamo in moža imam namerno skregana, saj mi to velikokrat služi kot izgovor. Moža vedno obrnem in prav sovraži vse zunanje ljudi, ki nam pridejo preblizu in opazijo dinamiko najinega odnosa. Tako sem ga skregala z dobrim priajteljem, mojo in niegovo mamo.. poleg tega da me ni vreden,  ugotavljam tudi, da je očitno odvisen od mene in moje besede. 

Končno sem nekomu center sveta, vendar ravno njemu, ki me ne privlači. 

Vedno je slabše. Sedaj ima polek psihičnih, še finančne težave. Želela sem hišo, in jo tudi dobila. Kot vse za kar mu potočim solzico ali dve. Zadnja leta se je začel počasi spreminjat, ne verjame mi več vsega, posebaj ne, da sem tako aseksualna, kakor se mu predstavljam. 

Seveda nisem aseksualna, vendar me on ne privlači na ta način. Včasih popustim in potem je še bolj srečen, ker verjame da se potrudim/grem preko sebe za njega. 

Ko spoznam koga novega, pritisnem na njegovo šibko tipko, da se skregava. Da imam čas in mir pri spoznavanju. Tako sem npr letos šla na morje s čudovitim možatim moškim. Seveda sem imela spolni apetit, prav nenasitna sem bila. 

Telesno privlačijo me zgolj možati moški, ne pa cmere kot je moj mož. Trenutno sem ga dala na čakanje, naj se sam spopada s financnimi in psihičnini težavami, večino časa preživim z otorkom pri mami. Z njim sem ravno toliko, da ga imam pod okriljem. 

Ne želim se zaenkrat ločit; ker bi mi odpadle vse ugodnosti. Če je potrebno si sposoja denar, za moje kaprice. Prileti takoj, ko ga pokličem. 

Zanima me kako deluje ta odvisnost od odnosa? Je možno, če ga vidim premalo, če mu tu in tam ne dam “nagrade” da preusmeri vso svojo skrb, pozornost na katero drugo? Najino druženje bi uredila ravno toliko, kolikor je potrebno , da se ta odvisnost ne razbline. Zaenkrat. 

Prosim moralni zavistneži, obvoz. Iščem zgolj odgovor na zastavljeno vpr. saj ga v literaturi zaenkrat nisem našla. 

 Vsak  je za svoja dejanja odgovoren sam. Tudi moj mož, torej je njegova odvisnot od mene in najinega odnosa njegov problem. Ne moj. 

Spoštovana,

po prebranem zapisu sem bila kar presenečena. Jaz želim verjeti, da smo vsi ljudje dobri in da včasih ravnamo krivično do drugih, ker smo sami v določeni stiski. Seveda v nobenem primeru razlogi ne upravičujejo dejanj, jih pa zagotovo lažje razumemo in sprejmemo, če vemo iz kje izvira takšen način delovanja. Pri vašem zapisu sem se spraševala kako je to možno, da nekdo živi na takšen način in trdi, da mu je to ok. Pravzaprav sem v vašem zapisu začutila zlobo. Ampak saj zloba rodi zlobo. Vedno je vse to ciklično in zato verjamem tudi to, da ste ob možu našla en del tega, kar ste že itak pogrešala. Torej občudovanje, pomembnost, pozornost. To si seveda vsi zaslužimo občutiti v življenju. Ni pa nujno, da potrebujemo to umetno vzdrževati in to od osebe, ki nam v resnici nič ne pomeni. To kar mož počne in sprejema je res njegova odločitev, ki verjetno bazira na določenem ozadju, ampak to ne opravičuje vašega početja, to ne pomeni, da si zasluži vaše prikrito spletkarjenje, namerno nagajanje, manipuliranje, izkoriščanje.

Verjetno boste moj zapis obsojala, ampak v resnici bi vam rada sporočila, da ni treba, da je tako. Obstajajo tudi razmerja, v katerih imate lahko vse, kar ste naštela. Lahko ste tudi iskreno z nekom, ki vas bo iskreno občudoval in mu boste lahko iskreno vračala občudovanje. In čisto možno je, da sta tudi oba premožna in če se imata rada, še ne pomeni, da je potrebno stradat na drugih področjih. V takšnem razmerju pa boste lahko razvila tudi bolj pristno ljubezen in ponos do sebe in se ne boste rabila počutit “umazano”, spletkarsko in kar je najhuje, ne bo vam potrebno skrito prezirati samo sebe in svojo moč.

mag. zakonskih in družinskih študij Eva Erpič

Narcisizem v akciji.

Moralni zavistneži?

Prej zgroženci. Za moža mene osebno prav briga, se je sam odločil za to, poznamo takšne primerke, ko si šibki najdejo črne luknje od ljudi za partnerje. Sicer se zgodbe večinsko končajo katastrofalno za oba, ne se čudit, če se mu bo en dal zmešalo in bo naredil nekaj popolnoma neumnega.

Ampak kakorkoli, se zavedaš kaj delaš iz otroka?

In literatura, si prebrala kaj na temo psihopatov?

Pa ti to resno ali se samo šališ? Če je resnično ti prijateljsko svetujem posvet, nujno ga potrebuješ. Diagnozo pa ti bodo tako povedali na posvetu. Ne boš zadovoljna. Verjetno bo kriv mož ali pa mama. Kaj pa oče? Je bila mama podobna tebi pa je oče vzel potovalko in odšel?

Fascinira me del, ko veliki lažnicvi in manipulatorji mislijo, da sebi tega ne počnejo.

Najbolj mi pade v oči tole “Čeprav sem zelo samozavestna in privlačna, v mladosti nisem imela veliko moške pozornosti. Sem imela zvezo z fantom, ki sem ga ljubila. Vem da me je ljubil tudi on, ampak je po mojem mnenju to premalo kazal. Želim namreč ogromnoo pozornosti in prilagajanja. ”

Samozavestni ljudje se napajajo iz svoje lastne energije, ne iz drugih, predvsem pa ne iz uničevanja drugih. Tako, da si prvo priznaj da nimaš samozavesti, potem boš razumela, zakaj imaš potrebo uničevati druge.

He he,  spet ena frača, ki ne razume pojma ljubezni oziroma tega, da mož ni cmera ampak da je empat in jo ima pač rad. Ona v svoji narcisoidni opojnosti seveda tega ne dojame ker živi v svojem zlaganem svetu. Bo pa kot pri vseh tudi tukaj prišel trenutek ko moževe tolerance ne bo več. Takrat draga Tigrica, se ti bodo šele začele travme. Zlagani svet v katerem živiš se bo hipoma podrl in ko gre to še po okolici, prijateljih, sosedov si ne boš opomogla. Zato taki primerki kot si ti na stara leta ko se joške povesijo in se obraz zguba, ponavadi ostanejo sami v svoji depresiji in kronično nesrečni. Ampak kakorkoli…. Kar bodi dandanašnji samozavestna in se smej svoji vzvišeni podlosti, ampak vsi plačamo račune za svoja dejanja in tudi ti ga boš.