Starši otroka nehote večkrat povprašajo, kako je v šoli, kot pa kako se otrok počuti, opozarja zakonska in družinska terapevtka asist. Polona Greif, z Univerze Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Dodaja, da kot družba vrednotimo ocene kot ključni kazalnik sposobnosti, znanja in dobrega razvoja. “Odrasli so pogosto preveč fokusirani na ocene, dosežke, storilnost. Problem je, ker se pri tem pozablja razvijati druge otrokove sposobnosti, talente. Pri čemer še nemalokrat pričakujejo, da bo otrok obvladoval vsa področja, vse predmete. Kar je nerealno in do otroka krivično,” pravi.
Otrok ne more blesteti na vseh področjih
Asist. Greifova poudarja, da je pomembno, da imajo starši zdrav odnos do otrokovih sposobnosti in ocen v šoli. “Odrasli morajo razumeti, da je v redu, če otrok ne blesti na vseh področjih, pri vseh predmetih. In to morajo dati vedeti tudi otroku. Pozitivno samopodobo mu morajo pomagati krepiti na področjih, kjer je dober. Če to ni v šoli, pa pri hobijih,” pravi. Dodaja, da to ne pomeni, da se otroku ni treba truditi za predmete, ki mu ne ležijo. Temveč, da se otroka spodbuja, da se potrudi po svojih najboljših zmožnostih. In da je to dovolj.
Ena od temeljnih potreb otroka je čutiti, da so starši ponosni nanj. Otroci, ki to čutijo, so bolje opremljeni za soočanje s šolskimi izzivi.
Asist. Polona Greif
Šolanje ne more biti odgovornost otroka
Polona Greif meni, da bi marsikateri otrok pokazal več znanja in sposobnosti, če bi imel pri šolanju oporo staršev. Zmotno je prepričanje, da otroka razvajajo, če se mu pomagajo učiti. Pravzaprav ga lahko zelo spregledajo, celo zanemarjajo, če se ne zanimajo za njegovo šolo, se z njim ne pogovarjajo o tem, kaj ga skrbi, mu ne pomagajo razmisliti kako se lotiti šolske snovi, ko mu samemu to ne uspeva ali ko se ne uspe motivirat za učenje in podobno. “Na ta način se otroci ob starših učijo regulirati tudi svoj čustveni svet, stres in frustracije,” pravi.
“Seveda bo moral biti otrok tisti, ki se bo moral učiti. Ampak tega večina ne zmore sama, vsaj prvih nekaj let potrebujejo pomoč, ki je oblikovana glede na njegove individualne potrebe. Da se ugotovi, kaj posamezni otrok potrebuje, pa si mora starš vzeti čas, se mu posvetiti, ga opazovati in spremljati. Ter mu pomagati, kjer mu ne gre,” je odločna Greifova.
Otroci nimajo prirojenih spretnosti, ki jih zahtevata šola oziroma proces izobraževanja. Prirojeni sta vedoželjnost in radovednost. Ne pa motivacija, da otroci več ur sedijo za mizo in se učijo. To ni naravno,
razlaga asist. Polona Greif.
Pozitiven odnos do znanja
Pomembno je, da se šolanje in izobraževanje otroku predstavi kot dobrobit, zaradi katere lahko drugače in boljše živi, ni pa šola vse, še poudari Polona Greif. “Če imajo starši odklonilen odnos do šole, dajejo znanje in učitelje v nič, bodo težko otroci prepoznali vrednost učenja in pridobivanja znanja,” pravi. Doda, da pa starši morajo prisluhniti otroku, če se »pritoži« čez kakšnega učitelja, saj niso vsi najboljši, včasih naložijo preveč naloge, snovi ne predstavijo vedno razumljivo ali zanimivo. “Krivično bi bilo, če bi zavrnili te njegove občutke. Otroku je treba prisluhniti, mu dati potrditev in mu pomagati razmislit, kako se lahko na situacijo odzove, sam ali s pomočjo staršev. Prav tako pa naj odrasli pri sebi oziroma v odraslem svetu (starša med seboj, s prijatelji ipd.) premislijo, kako bi se želeli odzvati, kako bi bilo dobro za njihovega otroka, da ravnajo in podobno.“
Mladostniki se sicer primerjajo med seboj, vendar to ne sme postati merilo, ali je posameznik dober, pameten, ljubljen, vreden. Vsak otrok mora imeti s strani staršev, pa tudi učiteljev, ovrednoteno, v čem je dober, poseben – in to ne v primerjavi z vrstniki. Ta ocena tudi ne sme temeljiti na šolskem uspehu, sicer lahko šola postane grozljivo breme.
Asist. Polona Greif
Mladim v stiskah prisluhnejo na Joongli
Ekipa Joongle se v sklopu “čustvenih četrtkov” na Instagramu z mladimi pogovarja o čustvih in njihovem počutju. Ker so iz njihovih anonimnih odgovorov zaznali velike stiske, so se pridružili Unicefu in projektu Kako se počutiš? Z namenom opolnomočiti mladostnike, so posneli sklop videov, v katerih terapevtka asist. Polona Greif mladim svetuje, kako se učinkovito spopadati z najpogostejšimi.
Joonglaa je s skupaj več kot 115 tisoč naročniki največji slovenski kanal za mlade, ki GenZ zabava in nagovarja preko youtba, instagrama in tiktoka.
