Plesen v domu: kako nevarna je zdravju in kako jo odpraviti

Tako razloži specialistka javnega zdravja Simona Perčič, dr. med., s katero smo se pogovarjali o tem, katere plesni se najpogosteje pojavljajo v domovih, kako vplivajo na zdravje, ali se lahko prepreči njihov nastanek in kako jih odstraniti.

Po besedah sogovornice se plesni v notranjem okolju pojavljajo kjerkoli, kjer je relativna vlažnost višja od 75 odstotkov. “Najpogosteje so to klimatske naprave, kleti, kopalnice, vlažna tla, ob hladilnikih, kanalih, prhah, oknih in ob drugih predelih s stoječo vodo. Strop, preproge, votline v stenah, vzglavniki ali koši za smeti so pogosto rezervoar za razvoj in razmnoževanje plesni. Težje ugotovimo tako imenovano skrito plesen, ki se pojavi tam, kjer je ne vidimo, najpogosteje za omarami, v prezračevalnih jaških, za tapetami, mavčnimi oblogami, pod tekstilnimi oblogami tal, preprogami in v klimatskih napravah. Pojav čezmerne vlage v bivalnih prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vplivata na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme.“

Dejavniki, ki najpogosteje pospešujejo rast plesni, so: puščanje strehe, vlažne stene, zaradi okvar uničene vodovodne naprave (počene vodovodne cevi, puščanje kanalizacije, vdor podtalnice, kapilarna voda v stenah, poplave in nezadostna sanacija, slabo odvajanje meteorne vode, močenje sten med nalivi, slabo vzdrževanje kopalnice in sanitarij), vlažna klet, lončnice in celo urin domačih živali.

Najpogostejše in najbolj nevarne

Kot pravi Simona Perčič, so izsledki raziskav pokazali, da so več vrst plesni osamili v stavbah z visoko relativno vlažnostjo, med njimi najpogosteje Penicillium (96 %), Cladosporium (89 %), Ulocladium (62 %), Geomyces pannorum (57 %), Sistronema brinkmannii (51 %). Dodaja, da se skoraj vedno pojavlja več plesni hkrati. Celuloza (predvsem pri okvarah vodovodnih sistemov) pospešuje rast vrst Cladosporium, Aspergillus, Penicillium in Stachybotrys.

Najpogostejša in tudi najbolj škodljiva za zdravje je tako imenovana črna plesen, ki jo povzroča Stachybotrys. Vendar je vsaka plesen škodljiva za zdravje in jo je treba odstraniti,

poudarja Simona Perčič.

“Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas – v notranjem in zunanjem okolju. Plesnim smo izpostavljeno prek vdihavanja, uživanja ali dotikanja. Na zdravje vplivajo prek alergijskih mehanizmov, toksičnih učinkov mikotoksinov, ki so dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe dihal. Plesni v zrak sproščajo velike količine spor. Za njihov raztros po prostoru je potrebno gibanje zraka,” pojasnjuje sogovornica.

Pove, da plesni izločajo alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Vzročna povezanost med boleznimi dihal in plesnivim notranjem okoljem ni jasna, ker so v notranjem okolju prisotni tudi drugi številni dejavniki tveganja, kot so na primer pršice, cigaretni dim in onesnažen zrak z onesnažili notranjega ter zunanjega okolja. “Tako ni jasno, kolikšen del težave je posledica preobčutljivosti za posamezne alergene,” pravi.

Na pojavnost plesni v notranjih prostorih najbolj vplivata relativna vlažnost nad 75 odstotkov in temperatura nad 30 stopinj Celzija.

Vpliv na zdravje

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da plesni pri otrocih najpogosteje povzročajo kašelj, alergijski rinitis, alergijski konjunktivitis in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju (relativna vlažnost nad 75 odstotkov), imajo večje tveganje za razvoj astme, in sicer od 1,5- do 2,2-krat večje v primerjavi z otroki, ki živijo v ustreznem bivalnem okolju.

Izpostavljenost plesnim v notranjem okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti, denimo alergijski konjunktivitis, krvavitev iz nosu, alergijski rinosinuzitis, kašelj, simptome, podobne gripi ali prehladu.
Pa tudi alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave. Druge, manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, alergijski glivni sinuzitis in preobčutljivostni pnevmonitis.
Neimunski učinki vključujejo dražljivce mukoznih membran, okužbe in reakcije na mikotoksine.

Med najpomembnejše preventivne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje plesni v notranjem okolju sodijo:

• Spremljanje vzdrževalnih del in izvajanje rednih pregledov na prisotnost plesni, ocena čezmerne vlažnosti ter opredelitev morebitnih puščanj na stavbi in njenih sistemih.
• Vsakršno puščanje vode ali probleme s čezmerno vlago je treba takoj sporočiti vzdrževalcem.
• Ob puščanju ali razlitju vode je treba v intervalu od 24 do 48 ur očistiti in posušiti vlažni gradbeni material ter pohištvo.
• Ključno je odstranjevanje vodnega vira oziroma pogojev visoke vlažnosti, ki spodbujajo rast spor.
• Vlago v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati na ravni 40 – 60 odstotkov: prezračevati je treba stranišča in garderobe, naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb pa je treba redno vzdrževati.

Odpravljanje plesni

Simona Perčič pove, da je iz notranjega okolja nemogoče odstraniti vse plesni in njihove spore. V zaključku navede s kakšnimi ukrepi se lahko omeji razrast plesni in opravi sanacijo.

• Razlog kondenziranja v kotih je v kroženju oziroma zastajanju zraka. Do kondenzacije najpogosteje pride zaradi vlažnega zraka. Zato je treba intenzivirati prezračevanje v prostoru (prezračevanje kopalnic, dosledna uporaba kuhinjske nape …).
• Zunanji zrak je mogoče v bivalno okolje dovesti tudi z ventilatorji. Če uporabimo ventilatorje, je treba paziti, da spor ne zanesemo v neonesnažene predele.
• Če je povečana vlažnost posledica napak v gradnji oziroma konstrukciji objekta, je treba napake odpraviti, sicer se bo plesen po odstranjevanju ponovno pojavila (odprava toplotnih mostov, napak v toplotni izolaciji, nadzor relativne vlažnosti in temperature, puščanje strehe, zamakanje ob balkonu, na strešnih oknih itn.), pozneje pa izvajati ustrezno in zadostno prezračevanje. To je lahko klasično, z odpiranjem oken, ali z namestitvijo prezračevalne naprave.
• Ob poplavah uporabimo grelce za sušenje sten in dodatne ventilatorje.
• Treba je ne le uničiti plesni, ampak tudi počistiti vse ostanke. V večini primerov plesni ni mogoče povsem odstraniti, v zraku namreč še vedno ostane nekaj spor. Te pa se ne bodo razmnoževale, če poskrbimo za primerno relativno vlažnost in temperaturo v prostoru.
• Gradbene elemente in pohištvo, ki so onesnaženi s plesnimi, odstranimo in jih pakiramo v polietilenske vreče. Odstranitev plesnivega gradbenega materiala/pohištva/lesenih delov naj se izvede pred uničevanjem plesni, tako da preprečimo razsoj spor.
• Nekatere plesnive porozne materiale, kot so preproge, prepojene s plesnimi, in stropne plošče, je težko očistiti in jih je treba zavreči. Plesni namreč napolnijo prazne prostore v poroznem materialu.
• Plesnivo steno je treba najprej očistiti in posušiti ter nato pobarvati.
• Na splošno se lahko neporozne plesnive površine očistijo z milom in vodo.

Zaščitni ukrepi pri čiščenju

Simona Pečič opozarja, da morajo pri čiščenju plesnivega območja osebe izvajati zaščitne ukrepe, da se omeji izpostavljenost plesnim.

• Pri čiščenju plesni je vedno treba nositi masko. Priporočljiva je uporaba rokavic, ki segajo do komolcev.  Zaželena je uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku.
• Če je mogoče, naj čiščenja/uničevanja plesni ne izvajajo osebe, ki ob izpostavljenosti plesnim dobijo simptome preobčutljivosti. Te osebe naj se ne zadržujejo v prostorih med čiščenjem plesni.
• Ob večji onesnaženosti površin v prostoru s plesnimi se čiščenja in uničevanja plesni nikoli ne lotevajmo sami, ampak naj delo izvede usposobljen strokovnjak. Med odstranjevanjem plesni in po njem prostore intenzivno zračimo.
• Za uničevanje plesni se uporabljajo tudi različni biocidi. Ti so toksični za človeka in plesni. Za uničevanje plesni poleg drugih pripravkov večkrat uporabimo klorov pripravek – belilo. Ameriška agencija za varovanje okolja (EPA) za rutinsko odstranjevanje plesni ne priporoča uporabe biocidov, obstaja pa nekaj indikacij, ko se uporaba vseeno svetuje (npr. ob prisotnosti bolnikov z imunskimi pomanjkljivostmi).
• Belila ni priporočljivo uporabljati na poroznih površinah, saj materiale poškoduje. Belila nikoli ne smemo mešati s čistilnimi raztopinami ali z detergenti, ki vsebujejo amonijak, saj lahko nastanejo toksični produkti.
• V bivalnem prostoru se smejo uporabljati le biocidi, katerih raba je v notranjem prostoru dovoljena. Vedno jih uporabljamo skladno z navodilom proizvajalca in izključno tiste, ki so deklarirani za rabo v notranjem prostoru.
• Za zunanjo uporabo se uporabljajo fungicidi (kot prah ali pršilo). Fungicida za zunanjo uporabo nikoli ne smemo uporabiti za uničevanje plesni v notranjem prostoru.