botrstvo otroku iz Etiopije
Zanima me, če kdo od vas ve kako je z botrstvom otrokom v Afriki. Gledala sem poročila in so se mi grozno zasmilili vsi ti podhranjeni otroci. Z veseljem bi nakazala kak evro, če bi vedela točno kdo bo od tega dobil hrano, da ne bi bila veriga predolga. Vem, da obstajajo botrstva za šolanje otrok. Kaj pa za golo preživetje? Vsaka informacija je dobrodošla.
Mi smo botri enemu fantku v Angoli, kjer deluje mision s. Zvonke Mikec. In 100% verjamem, da gre denar v prave roke. Vsako leto dobimo kakšno sliko, kakšno čestitko od malega (zdaj, ko zna pisati, star je 11 let), kot botre nas redno obveščajo, kaj se dogaja. Res pa je, da to ni tako, da daješ denar direktno zanj; zato tudi ni dovoljeno nikakršno pošiljanje daril, da ne pride do razlik med njimi; denar se pač nakazuje Misijonskemu središču Slovenije, kjer se odločite, kam in komu naj bi šel denar (komu bi bili botri) – misioni so namreč po vsem svetu in potem nakazujete vsak mesec cca 21 evr (starih 5.000).
Občutek je dober, pa tudi najini otroci vedo, da je še nekdo v Afriki, za katerega “skrbimo”, mu plačujemo šolanje.
So pa ti otroci tudi sirote, konkretno naš je izgubil oba starša v državljanski vojni in živi pri teti v slabih razmerah.
Tako da kar pogumno. Če želite postati “boter”, pokličite na Misijonsko središče Slovenije in se dogovorite.
lp
Ta baje je zelo žaljiv do vseh organizacij, ki dobro in pošteno delajo. In teh je veliko. Seveda kot povsod obstajajo tudi nepošteni ljudje vendar če nekdo krade ne kradejo vsi.
Sama poznam pač našo organizacijo za katero 100% vem da gre celoten znesek otroku in njegovi skupnosti vendar trenutno nimamo projektov botrstva.
Poznam tudi Ederiso kateri delajo v Ugandi. Jih je pa še veliko.
Veliko večina projektov je danes usmerjenih v izobraževanje kajti le tako otrok dobi prihodnost. Če mu damo ”hrano” in konec bo kmalu spet lačen saj ga vi ne boste podpirali v nedogled. Zato se otrok skuša dati eno osnovno izobrazbo, poklic s katero dobi prihodnost. To pa ne pomeni, da je znesek v celoti porabi za izobraževanje. Daleč od tega. Najprej se otroka nahrani, pozdravi, obleče, pomaga biološki družini zato, da ga sploh lahko obdrži in potem se ga izšola. Pogoj zato, da otrok dobi hrano, oblačila…..je to, da obiskuje šolo kateri se tudi pomaga. Skratka to je cel proces.
Vsekakor je ta oblika pomoči idealna za otroke saj jim omogoča obstoj v njihovi družini kar je idealna izbira.
V nekaterih organizacija lahko otroku pišeš, lahko ga obiščeš, lahko pošlješ tudi paket (navadno svetujejo, da je to paket za celo družino). Drugod tega ne dovolijo. V vseh (poštenih) pa dobivaš nekakšno povratno informacijo. Otrok ve, da mu pomagaš. Napiše ti pisemce, nariše risbico itd. dodajo kakšno fotko in to dobivaš v rednih poročilih.
Preveri, povprašaj in izberi eno od zanesljivih organizacij. Ne dovoli, da te komentarji ljudi, ki samo šinfajo in največkrat za nobenega nič ne naredijo odženejo od želje po pomoči nekomu. Kasneje občutek, da si enemu otroku podaril prihodnost poplača vse.
Kitty, povej prosim kam se lahko obrnemo za konkretne informacije preverjenih organizacij?
tudi mi že dalj časa razmišljamo o posvojitvi/pomoči na tak način, vendar nas tudi malo ‘bremza’ to nepoznavanje organizacij … katera je tista ‘prava’, ki dejansko poskrbi za to, da sredstva pridejo v prave roke in da pridemo do povratne informacije.
zelo bi ti bili hvaležni, če nas usmeriš v pravo smer …
No ta baje je zato, ker sem tako slišala, sama pa ne vem. Sem tako tudi napisala. Boter je šel celo pogledat otroka – najavljeno, dobival slike in pisma, ko pa je prišel nenapovedano je videl pravo sliko – otroka reveža,ki šole ni obiskoval, denar pa…Jaz ne verjamem nikomur!!!
Pomagam pa vsak dan ljudem, ne boš verjela, pa tudi šinfanje ni moja navada, ampak v tole me pa noben ne prepriča!!!
Predlagam boljšo varianto, pa boš zagotovo čutila svoje botrstvo: naša družina že odkar smo skupaj (še preden sva se z možem poročila), spoznava resnično socialno šibke otroke, sanja se ti ne, koliko jih je že v SLO, ne rabiš nikamor hodit. In tako kljub temu, da imava svoje tri majhne otroke, vsako leto vzameva še po dve družini z njunimi otroki za en teden z nami na morje. Na morju smo tri tedne in tako skupaj pomagava šestim družinam vsako leto. Pa skoraj vsak vikend gremo kam z otroki, ki sicer nikamor ne hodijo. Pred nekaj tedni smo šli v Postonjsko jamo, pretekli teden konjičke jahat, ta vikend gremo jutri v Atlantis plavat. Pozimi gremo čez vikende drsat, se sankat, redkeje smučat, ker je predrago… Prihodnji vikend bomo šli na Lunin festival, še vikend kasneje organiziramo piknik za vse družine, ki jim takole pomagava, poleti gremo z otroki za en teden taboriti na Dolensko, kjer se bodo tudi lahko najahali konj in naplavali… Če se hoče, se da narediti ogromno dobrega, samo malo domišljive ter veliko energije in volje poterbuješ.
Sem pa sama bolj za to, da pomagam takole direktno in zagotovo vem, da gre denar v prave roke, zaupam nikomur ne več. Žal.
B* v resnici preverjene informacije ne obstajajo. Vsaj ne v smislu nekega seznama, ki bi lahko garantiral za neko določeno organizacijo.
Obstajajo le izkušnje ljudi, ki na tak način pomagajo.
Na forumu sama ne želim pisat kdo je zanesljiv in kdo ne….še najbolj zato ker kar danes napišeš ostane praktično za vedno.
Sama sem nekaj časa pomagala otroku iz Ugande preko Edirise http://www.edirisa.org/
Gre za slovensko organizacijo kjer način dela nekako zagotavlja, da delajo dobro in pošteno.
To sem osebno preverila in upam napisat, da so ok. Še zdaleč pa seveda niso edini. O drugih pa kot rečeno ne bi želela pisat, da ne naredim komu krivice oz. pohvalim koga, ki ne dela več dobro.
Sicer pa sama pomagam preko naše organizacije.
Ne omejujte se na slovenske organizacije in predvsem organizacija, ki dela le v Sloveniji in ima kot program le botrstvo oz. posvojitev na daljavo težko dela pošteno. To je eno enostavno merilo za selekcijo. Tisti, ki delajo najbolj pregledno omogočajo obiske kadarkoli in omogočajo pogovore (pisma, mail itd.) z otrokom kateremu se pomaga.
Je pa lepo videt, da ta oblika pomoči dobiva večji prostor tudi v Sloveniji kajti za vsakega otroka je idealno, če lahko ostane doma v svoji biološki družini.
Tisti prej omenjeni “baje” je pogost izgovor ljudi, ki od sebe ne dajo nič. O primerjavah revščine v Sloveniji z npr. afriško, pa ni vredno izgubljati besed. Mislim, da smo pri nas (na srečo) še zelo daleč od tega, da bi otroci UMIRALI od lakote, kar se marsikje drugje dogaja. Pa če pomagate slovenskim revežem – vem, da se tudi pri nas vsem ne cedita med in mleko – lepo in prav, ampak zakaj je potrebno odvračati od lepega namena tiste, ki vidijo tudi preko našega plota?
Bodimo veseli, da je sploh še kdo pripravljen pomagat pomoči potrebnim namesto, da pametujemo in se prepiramo komu pomagati. Vsak se bo odločil sam. Takole nerganje, češ zakaj ne pomagaš rajši revnim v Sloveniji, ne obrodi nič dobrega, razen prepira. Tudi jaz sem mnenja, da domačim otrokom ni hudega v primerjavi z lačnimi otroki v Afriki npr.
Tako, da dajte mir tistim redkim, ki sploh želijo donirat. Pa naj obdarijo polže slinarje na gori Ci-busi, opice v Indiji, poprovo meto v izumrtju na Madagaskarju, pleme, ki išče vrtine z vodo ali pa na smrt lačne otroke katerekoli barve.
