Pozdravljeni,

Sem v svojih 30-tih, mama se bliža 60-temu letu. Mama se je od mojega očeta ločila, ko sem bila stara 12 let. Bil je slab oče, slab partner, skratka totalna polomija od odnosa in sedaj z odraslimi očmi se pogosto sprašujem, kaj je mama sploh razmišljala, da se je pred 30-imi leti začela dobivati z njim, kaj šele si ustvarila družino. Skratka sledila so burna leta, ki so me kasneje privedla do tega, da sem se čim prej želela osamosvojiti, iti od “doma” in postati samostojna, kar mi je tudi uspelo.

Pred letom dni sem spoznala svojo sorodno dušo, s katero si ustvarjava skupno prihodnost. S partnerjem ne bi mogla biti srečnejša, zdi se nama obema, da je pravi čudež, da sva se pravzaprav sploh našla… skratka lepše ne bi moglo biti. Imava zdrav odnos, oba sva čustveno inteligentna, se podpirava, komunikacija med nama je na nivoju, kot je nisem imela še z nobenim partnerjem. Tudi sicer kot individuuma sva oba dobro preskrbljena, zdrava, imava dobre sluzbe, skratka vse super.

Sedaj pa moj problem: moja mama ne podpira mojega odnosa s partnerjem.. to vidim po tem, da povabi samo mene na kosilo, njega ignorira, se dela, da sem še vedno samska, kar koli lepega ji rečem o partnerju enostavno presliši, skratka totalno prezira moj odnos z njim.

Zakaj to dela??? Sama vedno reče, da si želi, da najdem nekoga, s kom bom lahko srečna, a obenem se pa tako ignorantsko obnaša do njega in s tem do moje izbire partnerja. Ko jo vprašam, kaj ima proti partnerju, odgovori z NE VEM. Občutek imam, kot da brez razloga sabotira moj odnos.. kaj ji je?? Kaj ima od tega? Zakaj to dela?

Spoštovani,

na kratko rečeno: ne vem. To pa zato, ker nimam dovolj informacij o vaši psihološki strukturi, o mamini, pa o vajini zgodovini, o vajini odnosni dinamiki danes. Razlogi bi bili lahko različni. Na hitro mi pridejo na misel primeri:

– Lahko bi mama imela določeni informacijo (ali imela idejo, da ima določeno informacijo) o partnerju, ki je hkrati ne želli deliti z vami, hkrati pa ne želi, da ostajate v tej partnerski vezi.

– Lahko, da mama zaznava, trenutno vezo in partnerja idealizirate in vam želi prihraniti bolečino in razočaranje, za katero meni, da vas čaka.

– Lahko, da se mama v določenem delu od vas ni odcepila in zato vašo bližino s partnerjem doživlja kot grožnjo svoji bližini z vami.

– Lahko, da na vašo partnersko vezo projicira določene svoje vsebine. Recimo neprijetne partnerske izkušnje ali določena popačena prepričanja o moških …

In tako naprej. Možnosti je veliko. Če želite mamo razumeti ter temu prilagoditi svojo komunikacijo z njo, se to najbolj elegantno doseže v nekaj pogovorih s svetovalcem. Ko bi namreč razumeli psihološko logiko, ki je v ozadju maminega vedenja, bi vedel zakaj to dela, kaj ima od tega, ter kako iz vaše strani uveljaviti svoje interese. Na primer, čisto običajna bi bila zahteva, da si sicer lahko misli, kar želi, da pa ne dovolite več, da še naprej brez argumenta sabotira vašo vezo. Da pričakujete, da kot odrasla oseba normalno tolerira otrokovega partnerja, čeprav ta recimo ni njen ideal. S tem pokaže tudi spoštovanje in priznanje odrasle avtonomije svojemu otroku, torej vam.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Jaz bom “zlobna” in omenila možnost, da ti ne privošči sreče. Na žalost starševstvo ni nič drugače od ostalih življenjskih področij, kjer smo bolj dovzetni za možnost, da kdo ne privošči npr. Novega avta, podedovano stanovanje, super službo, zaničevanje dosežkov, omalovaževanje dela, bitke za dominanco po kopitu “zero sum” … Da bolje objasnim:

Sedaj pa moj problem: moja mama ne podpira moje selitve v tujino za službo, ki bi mi omogočila privarčevati za nakup stanovanja / smer študija, ki me zanima in ima dobre zaposlitvene možnosti, /izbiro oblačil v katerih se počutim udobno / ekstravagantno barvo las

.. to vidim po tem, da mojega mačka (žival) sprašuje ali bo kmalu imel zelenjavni vrt za čuvati,

Se drugače sliši, kajne?

Sama vedno reče, da si želi, da najdem nekoga, s kom bom lahko srečna, a obenem se pa tako ignorantsko obnaša do njega in s tem do moje izbire partnerja. Ko jo vprašam, kaj ima proti partnerju, odgovori z NE VEM 

To, da mati želi svojemu otroku srečo v ljubezni je na žalost tako prepeta pesem, da je postalo samo nekaj kar se reče, pove pa ne. Tako kot se dere vzgojno za tepež otrok, problematični malčki/otroci/najstniki ne glede na situacijo in primernost (npr. Da malček noče bude obleči sredi poletja, ali pa da se najstniku ne ljubi posode pomivati – nikomur se ne ljubi), skromni siromašni upokojenci na počitnicah v Španiji, uglajeni gospodje srednjih let v pivnici med dretjem kletvic in vulgarnim govorom o ženskah … Stvari, ki se rečejo zato ker se rečejo.

Da se pravilno razumemo lahko so utemeljeni razlogi, lahko je pa samo žeht in favš. Slednje sem izpostavila, ker se ni omenilo. Lahko tudi samo njega ne mara, ker pač nista (tvoja mati in partner kompatibilna)

Če želiš razčiščevati pri sebi, ti svetujem, da si napišeš na papir situacijo iz objektivnega vidika (prijatelji/če vedo samo to kar si jim povedala – če poveš kako lepo darilo ti je za rojstni dan podaril in izpustiš kako si ga ujela pri nezvestobi, bodo vsi rekli “super tip”).

V vsakem primeru pa ju nehaj riniti skupaj, ker iz te moke ne bo kruha – in ja, je lažje reči kot izvesti, samo če najdeš obvoz, je lažje kot čakati na sv. nikoli.

Veliko sreče,…

Vaša gospa mama pač ni srečna z tem kako se je njeno življenje odvilo in z transakcijo. Boji se tega moškega, sreče, in svojega zavoženega življenja. Hkrati pa jo ti spominjaš na njenega moškega ki jo je zapustil. Gospa je vdova emocionalno in ni predelala izgube.

Tokrat bom komentirala še neobjavljen komentar oziroma vzdevek: “Gospa ni srečna” – IN to nima veze s tem, da s hčerinim partnerjem dela grše kot malček.

Če bi PREDŠOLSKI otrok povabil mamo in očima na čajanko in izpustil očimovega otroka iz prejšnjega zakona, ki pride vsak drugi vikend, bi bilo kaj? Kazenske, odvzemi igrač, ustrahovanje, zasliševanje, grožnje, odrekanje, nagrade za očimovega otroka namenjene za vzgojno “njega/njo imamo raje, tebe pa ne ker ga/jo ne maraš”…

In PREDŠOLSKI OTROK je res nemočen in v stiski glede svojih življenjskih odločitev – (v tem primeru) bi dal skozi ločitev staršev, neznanca očima, in na 14dni gledal neznanega otroka, ki se samo prikaže in je sveto tele brez obveznosti, karanja, vsa pozornost, darila, sočutje itd.

in mi naj se razjokavamo  ter mečemo sočutje in razumevanje v eno 60letno *, ki ne priznava obstoja enoletnega partnerja svoje 30L hčere?

da povabi samo mene na kosilo, njega ignorira, se dela, da sem še vedno samska, kar koli lepega ji rečem o partnerju enostavno presliši, skratka totalno prezira moj odnos z njim.

Tole (^) se ne bi toleriralo od predšolskega otroka v hudi čustveni stiski zaradi razhoda staršev ter novih očimov in mačah z družinami.

Če je za 3L otroka v hudi stiski nesprejemljivo vedenje, se nimamo za razjokavati, da je boga 60L v ločenem gospodinjstvu samo čustvena in si zasluži nagrado za grdo vedenje. Tako kot nasilneža, ki pretepe partnerko ne pohvalimo, da je izrazil nestrinjanje z njo!

Moderator in ostali so vam omenili nekaj možnosti za materino vedenje. Glede na razpoložljive informacije je najverjetnejša možnost, da vam mama ne zmore privoščiti sreče v partnerstvu, saj ima sama nepredelane travme iz preteklosti.

Ampak to je njena stvar, žalostno je, da mnogi ljudje niti v starosti ne znajo opraviti s svojo zgodovino in zablodami … Tega ne morete spremeniti, delajte na sebi in na partnerskem odnosu, vaša mati se bo morala sproti prilagajati. Tudi sami se morate še mnogo stvari naučiti. Ne bom dolgovezil, navrgel bom le par točk, ki so vam lahko izhodišče za razmislek:

1. Ne postavljajte se nad mamo, ker ste daleč premalo izkušeni v življenju in odnosih, da bi jo zares lahko razumeli. Ne postavljajte ji ultimatov, negujte odnos z njo, bodite potrpežljivi. To se vam bo obrestovalo kasneje, ko bodo prišle preizkušnje in vam bo morda mama zmogla biti v oporo.

2. Ne bodite v zablodi, da boste imeli popolno partnerstvo in življenje. To je ena izmed iluzij, ki si jih mladostniki prepogosto naslikajo, ko se kopljejo v ekstazi hormonov zaljubljenosti. Prav je, da ste sedaj očarani, vendar se zavedajte, da sledi razočaranje. Če želite dobro priti skozi življenje, bodite vselej ponižni do svoje sreče.

3. Zavedajte se dejstva, da ste zrasli v toksični primarni družini. V svojo zvezo ste prinesli ogromno prtljage, ki se je še ne zavedate, saj vas življenje doslej še ni prisililo, da bi brskali po njej. A to zanesljivo pride, ko boste naleteli na čeri, ki vam jih bo nastavilo življenje. Ko se bo ljubezen umirila in se bodo med vama pojavili otroci (če boste zdržali do tja), boste slej ali prej vsaj v določeni meri ponovili destruktivne vzorce svojih staršev. Takrat se bo začel boj za obstanek. Zapomnite si, partnerski odnos je neprestano delo. Dlje kot traja, bolj je treba zanj garati, da je še kaj vreden. Vse v našem življenju, tudi odnose, namreč neusmiljeno najeda zob časa, vse je podvrženo silnicam pozitivne entropije.

4. Vsi odnosi so ambivalentni, tako vertikalni (npr. starš-otrok) kot horizontalni (npr. partnerski). Vsaka interakcija ima neko motivacijo in kulturno-biološko podlago. Monogamna naravnanost človeka je v sporu z njegovo biologijo, saj smo po naravi izrazito promiskuitetna vrsta, vendar pa partnerska ekskluzivnost omogoča potencial (ne zagotavlja!) za uspešno vzgojo otrok. Dolgotrajen tesen, a rutinski (vsak zrel odnos postane rutinski) odnos med moškim in žensko je “nasilje” nad spolno in intelektualno svobodo obeh. Harmonizacija je zahtevna, razpad je enostaven.

Ne bom šel dlje. Ljubite, delajte, berite, razmišljajte. Življenje naj bo poligon za učenje. Posvet z izkušenim človekom (lahko tudi terapevtom) pa je vedno koristna stvar.

Vaša mama je zagrenjena ženska, ki je doživela življenjsko razočaranje. Prizadel jo je njen mož, njen partner, ki se je pokazal v zelo negativni luči. Mama ni doživela sreče v ljubezni, zato ima posledice. Je zagrenjena, razočarana in verjetno ne verjame več ne v ljubezen, še manj pa v moške. Zato se obnaša tako kot se. Najbrž niti ne zmore biti drugačna. Tako se obnaša tudi v odnosu do vas in do vašega partnerja.

Dejstvo je, da življenje ni pravljica. Ko je človek mlad, se zaljubi, po nekaj letih zaljubljenost mine in tedaj pride trda realnost. Če dva človeka nista zrela, odgovorna, če nista kompatibilna, potem je ta zveza vse slabša in na koncu tudi propade. V življenju gremo skozi različne preizkušnje, doživljamo vzpone in padce, zmage in poraze.

Vaša mati je enostavno nezaupljiva in se boji, da se bo vam zgodilo isto, kot se je njen. Zato se tudi tako obnaša.