1. Bodite pozorne, kaj se pogovarjate pred otroki
Vsem mamicam želim predati zavedanje, da je vozičkanje s svojimi prijateljicami zabavno ter druženje s svojim otrokom in drugimi odraslimi seveda normalno. Pa vendar – ali veste, da vas otrok neprestano čuti, opazuje in posluša? Veste, da so ravno te prve vsebine tiste, ki mu polnijo prazne in sveže predalčke v glavici? In da bodo ravno ti predalčki postali izhodišče za vse, kar se mu bo kasneje v življenju dogajalo?
Ni naključje, da želijo nekateri menihi vzhoda od malega izolirati in pod svojim okriljem vzgajati mlade ume. Niti ni naključje, da mnoge civilizacije v današnjem svetu premišljeno in že od malega urijo »bodoče vojščake« ali male punčke, »da (u)strežejo«. Seveda tega ne primerjam z nami in našimi otroki. Želim vam le predstaviti pogled iznad miselnega okvirja, o katerem boste lahko razmislile in vam bo morda prišel prav.
- Naša trenutna starševska posebnost je, da marsikaj ključnega nepremišljeno puščamo naključju. Namenjam vam nekaj vprašanj, na katera si iskreno odgovorite:
Koliko časa na dan preživite sami v aktivnem druženju s svojim otročkom? - Koliko časa na dan preživite brez ekranov?
- Koliko časa na teden se družite z drugimi skupaj s svojim otrokom?
- S kom se družite? Kakšne so po večini teme vaših pogovorov vpričo otrok?
- Ste kdaj razmišljali o tem, da vas vaš ali drug otrok razume? Bi zaradi tega kakšno temo pogovora raje zamenjali (če bi bil otrok npr. že velik in bi vas slišal in razumel)?
- Menite, da je vseeno, kaj govorite in počnete pred otrokom, da se bo tako naučil življenja in utrdil?
- Ali dajete svojemu otroku prednost pred drugimi ali se prilagajate urniku oseb, s katerimi se družite?
Ne glede na to, s kom se družite, ali so to vaši prijatelji ali družina, je namreč pomembno upoštevati, da vas otrok sliši, vidi in čuti. To pomeni, da ko se pogovarjamo neprijetne ali neprimerne teme, se tako tudi počutimo.
In vaš otrok to čuti in razume bolje kot tisoče besed. Vse to pa v njem pušča odtise, ki ga bodo za vedno zaznamovali. Te prve vsebine bodo izhodišče za vse njegove miselne konstrukte, zato je vredno pozorno in premišljeno izbirati, kaj in kako se pogovarjamo ter kako se počutimo, ko se odločimo za materinstvo.
Otrok je eno s svojo mamo vse do tretjega leta starosti. Šele nekje ob sedmem letu se prekine energetska popkovina, tudi za tem pa je še kako pomembno, kakšne vsebine otroku dostavljamo. Do skupaj sedmega leta torej dobesedno preko vas spoznava svet, za tem pa ga spoznava preko svojih IN VAŠIH petih čutil.
Poskrbimo, da ga ne bomo »zapacali« z neprijetnostmi, negotovostjo, nepomembnostmi in predvsem s temami, ki so za otroško dušo neprimerne. Prednost tega, da znamo nadzorovati sebe in vsebine, ki jih neposredno predajamo svojemu otroku, je tudi, da bomo znali uporabljati to isto »sito« pri vseh drugih vsebinah, na primer pri zaslonski tehnologiji (TV, računalnik, telefon …), radiu, knjigah in drugih.
Seveda se ne moremo preseliti na osamljen otok, niti se ne izolirati od življenja. Pravim le, da je pomembno, da se otroku v veliki meri posvetite ena na ena, brez telefona in neprestane družbe, da poskrbite, da so teme prijetne in družba pozitivna, kolikor le gre. Imejte to za edinstveno naložbo, ki ima omejen čas trajanja.
2. Namenite svojemu otroku čim več svojega časa in naklonjenosti
Vsi se strinjamo, da se danes življenje dogaja hitro. In tudi obdobja razvoja vašega otroka se nepovratno menjajo in napredujejo. V mislih moramo zadržati naslednje zavedanje: velja se potruditi, da boste čim bolj zavestno prisoten člen v življenju svojega malčka. Prav vsako od njegovih obdobij rasti in razvoja je izrednega pomena za njegov kakovostni in zdravi psihofizični razvoj, za vas pa neprecenljiv spomin, ki vas bo v ključnih trenutkih tolažil, da ste dali vse od sebe (kolikor ste takrat vedeli in znali).
Zakaj tako poudarjam ta čas in namenjanje pozornosti? Ker je v današnjem času mnogo motilcev okoli nas. In četudi prav vsak od teh motilcev ukrade samo drobec našega časa in pozornosti, nam obojega ne ostane več dosti ali skorajda nič.
Ni prav, da morajo otroci tekmovati za našo naklonjenost in pozornost. Naučimo se zavestno vzeti čas samo zanje. Brez zaslonov, brez telefonov in brez neprestane gruče družbe. Kdaj sta nazadnje samo vi in vaš otrok nekam šla in nekaj skupaj počela? Pa cela družina?
Pomembno dejstvo je namreč, da so naši otroci kljub vsem presežkom izjemno čustveno podhranjeni. To tešijo na vse mogoče (ne)primerne načine, prav nobeden od njih pa ne more nadomestiti potrebe po prisotnem staršu. Zato, če ne gre drugače, dodajte na urnik druženje s svojim otrokom. Če jih imate več, dodajte čas za vse in pozor, tudi čas za vsakega posebej. Verjemite, da vam bo otrok za vsaj občasnih petnajst minut neskončno hvaležen. Tako boste lahko ohranjali pristno vez, zadovoljili njegove potrebe, ga spoznavali, krepili obojestransko zaupanje in zmanjšali možnost, da ga zanese na neželene poti in smeri. Še več, naša čas in pozornost sta tista, ki na dolgi rok preprečujeta in znatno zmanjšujeta možnost, da bi naš otrok v prihodnosti trpel zaradi kakšne psihične in fizične bolezni.
Prepričanje, da bo zaradi vašega vložka časa in pozornosti otrok razvajen, je mit. In tudi takrat, če spada vaš otrok med tiste, ki ne mara kot zdresirana opica v cirkusu skakati iz enega naročja v drugega, je to dobrodošlo. Upoštevajte njihovo izvorno intuicijo. Dovolimo jim, da se najprej nasitijo najbližjih, da bodo lahko nekega dne samozavestno odkorakali v svet k drugim in z drugimi.
3. Ličila lahko gredo malo na dopust
Zaradi razmaha tehnologije so današnje mamice pod drobnogledom kot še nikoli. Neprestano smo pod pritiski okolice, da moramo biti lepe, postavne, urejene, prijazne, sveže, dišeče in nasploh vsemogočne. Urejeni lasje, nalakirani nohti, dolge trepalnice, perfektna ličila in lepa oblačila. Po tem nas okolica definira. Naj olajšam materinsko dušo in ponudim drugačen pogled. Seveda je lepo, če ste rade urejene. In seveda je tudi lepo videti brezhibno urejeno mamico, ki se sprehaja naokoli s popolnim vozičkom. Vsaj to vidi večina.
Veste, kaj lahko tudi vidimo? Vidimo dolge nohte, ki morajo paziti, da ne opraskajo svojega otroka. Vidimo dolge trepalnice, ki blago zastirajo jasen pogled in sproščeno mimiko našega očesa. Vidimo ličila na obrazu, ki onemogočajo ličkanje in pihanje balončkov v mehko kožo vašega malčka. Vidimo našminkane ustnice, ki ne morejo v vsakem trenutku dati slastnega maminega poljubčka. Vidimo brezhibno urejeno pričesko, ki bo pritegnila večino vaše pozornosti, ko boste imeli otroka v svojem naročju in bo grabil po vaših lepih laseh. In močni vonji? Previdno tudi s tem. Kup parfumov, dišav, kadil, mehčalcev ipd. zmoti že nas, odrasle. Kaj šele naše malčke.
Vašemu otroku je najpomembnejše, da ste sproščene in »dosegljive«. Da se lahko z njim čim več in čim bolj crkljate. Da ste lahko z njim v neprestanem fizičnem stiku. To je tisto, kar vašega otroka dela zdravega, zadovoljnega in odpornega. To je tisto, zaradi česar bo vaš otrok lahko zgradil trdno in zdravo osebnost, bil v življenju odporen, v stiku s svojimi čustvi ter z zdravim duhom v zdravem telesu spoznaval svoj pravi jaz.
Da dosežete vse to, ni nujno, da ste brezhibno urejene, v top formi, naličene. Čas z otrokom je čas za sproščenost, naravno lepoto in seksi razmršenost. Prednost pa je tudi to, da boste na ta račun lahko prihranile tudi nekaj financ ter se soočile s svojo pravo samopodobo.
4. Sprejmite vsako pomoč, ki jo dobite
Ne bodimo stroge in prezahtevne do same sebe. Prav tako, kot se je ravnokar rodil otrok, se je rodila mama. Postopoma se boste učile svoje nove vloge. Seveda zna biti vsaka sprememba tudi naporna, zato vam svetujem, da se prvega stavka držite še toliko bolj.
Ne imejte predsodkov in sprejmite vsako pomoč, ki se vam nudi (seveda, če vam je oseba, ki vam jo ponuja, prijetna). Pri tem pa nikakor ne pozabite: vi in vaš otrok ste jedro novo nastale spremembe. In zato si vi vzemite čas za vaju, druga dela pa prepustite drugim. Če potrebujete tudi nekaj časa zase, si ga pa seveda brez slabe vesti vzemite.
Predvsem se zavedajte, da ste sploh na začetku materinstva prepojene s hormoni in da je popolnoma normalno (hormoni gor ali dol), da se morda ne počutite dobro, prijetno ali zadovoljno. Popolnoma normalno je, da vas je strah, da imate morda skrbi ali dvome. Nismo vse mame perfektno blažene, nekatere se moramo tudi prebiti čez kakšno malo bolj temno obdobje svojega materinstva, zato ne oklevajte in delite to z nekom, ki mu zaupate.
Poiščite pomoč, poiščite pogovor. Verjemite, da vam bo dobro delo in da z vami ni nič narobe. Ste le močno utrujene in dvomite o sebi. Kot kdaj pa kdaj vsak izmed nas. Potrebujete spodbudno besedo, da zopet začutite svojo moč, obnovite zaupanje vase in svoje (z)možnosti ter spet samozavestno primete vajeti v svoje roke.
Torej, razdelite vsako delo, ki ga lahko, da boste imele same čim več časa za počitek in nego sebe ter svojega otroka. Ne sramujte se in ne odlašajte, če čutite, da niste dobro in potrebujete kakršnokoli pomoč. In seveda, če ima vaš otrok sorojence, jih aktivno vključite v dogajanje prijetnega negovanja in »crkljanja«.
5. Ne dovolite, da bi delovali iz občutka nerodnosti ali sramu
Vsi poznamo prizore, ko vas otrok s svojim obnašanjem preseneti na »najmanj primernem mestu«. To sem dala v narekovaje seveda zato, ker je to mit, ki se ga oklepamo. Kaj pa je najbolj neprimeren kraj? In najbolj neprimeren čas? Ker so ravno okoli nas drugi? In ker se bojimo, kaj si bodo mislili? Se nam ravno zdaj nekam mudi?
Pa če gre za napad trme, ljubosumja, ugovarjanja, neutolažljiv jok … karkoli. To ste še vedno vi in to vaš otrok. Stojte za svojimi odločitvami in poslušajte svoje starševske občutke. Seveda, če gredo v korist vašemu otroku. Ne sprejemajte ukrepov na podlagi sramu ali ker vam je nerodno pred tujimi očitajočimi pogledi ali celo opazkami.
Tudi če otrok trmari, če se valja, kriči, joče ipd., ostanite mirni. Naj vas dogajanje ne »vrže iz tira«. Da boste to lažje dosegli, si zapomnite naslednje: da je tudi to otrokovo obnašanje le obdobje, ki bo izzvenelo, ter da vedno najbolj zaleže neodzivnost. Mirnost. Zato ste v teh trenutkih ključni predvsem in zgolj vi. Kako boste odreagirali (ali ne), bo določilo potek dogodkov. Brez jeze in razburjanja. Vzemite si čas in počakajte. Ko otrok ne bo dobil enakovrednega odziva energije, se bo sčasoma navzel vaše. S tem boste dosegli, da vaju obeh (ali vseh) ne bodo preplavili stresni hormoni, pomiritev bo hitrejša in učinkovitejša.
Cilj je, da se čim hitreje premaknemo v stanje pred »izbruhom«, kot da ni bilo nič. Vi ste tisti, ki uravnavate otrokova čustva in to vlogo morate prevzeti kot odgovoren, miren in uravnovešen odrasel. To so hkrati tudi situacije, ki bodo možgančke vašega otroka učile, kako se kasneje v življenju spopasti z vznemirjenjem, s stiskami in kako hitro in učinkovito doseči pomiritev.
Zapomnite si ta stavek: to ste še vedno vi in to vaš otrok. Njegovo početje ni zloba in ni preračunljivost. In še: če ne bi šli po nasvet k naključnemu mimoidočemu, zakaj bi vas potem vznemiril njegov pogled ali komentar?