Premalo spolnosti
Pozdravljeni,
Zadeva je sledeča. S partnerjem se super razumeva, vse klapa kot je treba. Imava skupne interese, skupaj preživljava prosti čas, veliko se smejiva…uglavnem najin odnos voziva z minimalnim stresom. Težava je v tem, da si partner želi spolnosti “samo” dvakrat na teden. Pa še to je zelo hitro konec. Meni pravzaprav komaj zapaše. Poleg tega delava še na otroku. Pri taki frekvenci, se mi zdi da bo bolj težko. Enako je bilo tudi prej ko si še nisva delala na zanositvi. Ker se na drugih področjih res ujameva, pač vztrajam. Me pa skrbi, kako bo šlo to na dolgi rok. Skupaj sva 2 leti, partner je star 45let. Po mojih izkušnjah je spolnost na začetku bolj “divja”. In tole kar midva počneva mene nikakor ne zadovolji. Večkrat sva se že pogovorila o tem, on pravi, da mu tako odgovarja in ne potrebuje več.
Zmedena sem.
Spoštovani,
v vašem zapisu sam, vsaj na prvo žogo, ne vidim razloga za razmišljanje o prekinitvi veze. Opisano vidim bolj kot kar pogost konflikt želja med partnerjema. To, da si eden od partnerjev želi več seksa kot druga je običajna stvar. Tak in podobni konflikti so normalen sestavni del vsakega, še tako kvalitetnega partnerstva. Še posebej v takem partnerstvu, kjer sta si partnerja resnično blizu, se sprejemata, se imata rada, sta medsebojno empatična, dobronamerna, iskrena, si zaupata itd … še posebej v takem partnerstvu ima pomembno mesto upravljanje konfliktov, prilagajanja, toleriranje, sprejemanje kompromisov.
V okviru svetovanja bi šli nekako takole:
1. Ok, eden si želi toliko seksa drugi pa toliko.
2. Potem bi predebatirali kaj seks za koga pomeni. Namreč za nekoga je to lahko jezik ljubezni in ima z manj seksa občutek, da ga ima partner manj rad. Za drugega je jezik ljubezni lahko nekaj drugega. Predlagam, da si sposodita knjigo 5 jezikov ljubezni in ugotovita kateri jezik ljubezni govori kdo od vaju (dotiki, usluge, pohvale, posvečen čas, darila). Vadita pokazati drug drugemu ljubezen tudi v jeziku drugega, ne le v svojem.
3. Na podlagi tega razumevanja, ko bi razumeli kaj kaj za koga pomeni, bi se odločili kako ukrepati. Če vas ima partner rad, bi bilo nenavadno, da bi na vašo pritožbo – čakaj, jaz sploh nisem zadovoljena – zamahnil z roko v smislu, kaj me briga to se mene ne tiče. In podobno obratno. Če boste razumeli partnerjeve razloge, zakaj mu ustreza le 2x na hitro, si težko predstavljam, da boste rekli: več boš seksal pa pika. Skratka na podlagi razumevanja drug drugega, bi sklenili kompromis v obojestransko veliko korist.
4. Pogovorili bi se kaj so tisti vzvodi pri vsakem od vaju, ki povečujejo užitek (in motivacijo) pri seksu. V svetovanju pogosto srečamo ljudi v zrelih letih, ki še sebi ne upajo prav dobro priznati kaj jim paše in kaj ne. Kaj šele to jasno skomunicirati s partnerjem in potem še poiskati kompromis. Pogosto se izkaže, da partnerja vzburjajo bistveno različne stvari. Nekomu paše bolj divje, malce bolj ‘umazano’, nekomu pa bolj po ‘klasično’. Ali pa, moške večkrat vzburja pogled na gole ženske obline, ženske pa dotiki, poljubljanje, masaža, predigra ipd.
5. Če bi se izkazalo kot potrebno, bi lahko pogledali tudi globlje ozadje razvoja seksualnosti pri obeh. Seksualnost je v smislu razvojne psihologije kompleksna zadeva in se pri vsakem razvije drugače. Spekter tega, kar je normalno je zelo širok.
6. Pri partnerju bi preverili, če uporablja pornografijo. To lahko vpliva na motivacijo za pravi seks. Potem lahko vplivajo na znižan libido še drugi faktorji, kilogrami, alkohol, stres, tudi leta, celo kaki drugi zdravstveni faktorji …
7. Preverili bi kako gledata na ljubezen in zaljubljenost. Tukaj bi tudi raziskali do katere stopnje sta že zgradila bližino. Vendarle nista skupaj še zelo dolgo.
Na koncu je seveda na vas, da bi se odločili, kje lahko sprejmete kompromis, kje pa velja vztrajati pri svoji želji. Je pa to lažje na podlagi razumevanja ozadja konflikta. To razumevanje se najbolj elegantno dogradi v okviru partnerskega svetovanja.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić