“Vsi smo kdaj disforični (nerazpoloženi in razdražljivi), slabšega počutja, napeti, neprespani, utrujeni in s spremenjenim apetitom. Take spremembe so normalne in nikakor še niso alarm, da človek potrebuje strokovno pomoč,” pravi specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš, dr. med., iz mariborskega kliničnega centra. Poudari, da pa je to alarm za posameznika, da mora ukrepati v smeri umirjanja, sprostitve.
Pomembno je, da se odzivamo na vse svoje stiske, saj tako lahko preprečimo, da se stopnjujejo do te mere, da se pojavi odklon v duševnem zdravju – anksiozna, depresivna ali posttravmatska stresna motnja.
Dr. Anja Plemenitaš
Kdaj poiskati pomoč?
Če je stiska preveč intenzivna in traja več kot dva tedna, če zaradi tega slabše spimo in slabše funkcioniramo v domačem ali službenem okolju, če zaznamo, da ne zmoremo večine obveznosti, so to lahko že opozorilni znaki, da se posvetujemo z nekom, ki ima znanje o tem, kako stabilizirati psihično počutje, pravi dr. Plemenitaševa. “To ne pomeni, da se vsako tako stisko zdravi z zdravili, temveč da potrebujemo obravnavo pri nekomu, ki bo znal oceniti duševno stanje in svetovati kako naprej – je dovolj, če se vodimo pri psihologu, psihoterapevtu, osebnem zdravniku ali psihiatru,” razlaga.
O funkcionalnem upadu vedno govorimo v povezavi s tem kaj zmoremo običajno. Funkcionalni upad je vodilo, kdaj naj iščemo pomoč.
Dr. Anja Plemenitaš
Klasifikacija depresije na podlagi funkcionalnega upada
- Blag funkcionalni upad: ko zmoremo službene obveznosti, domačih pa ne, ali obratno, lahko kaže na blago izraženo depresijo.
- Zmerni funkcionalni upad: ko ne obvladujemo dveh področij – domačih in službenih obveznosti, lahko kaže na zmerno izraženo depresijo.
- Globok funkcionalni upad: ko obležimo oziroma ne funkcioniramo več na nobenem področju in so pridruženi za depresijo značilni simptomi, lahko kaže na globljo obliko depresivne epizode.
Kam po pomoč?
Kot pravi sogovornica je prva vstopna točka pri težavah s stresom in tesnobo običajno osebni zdravnik. Ta lahko bolnika v primeru blažjih težav napoti k psihologu, ki so v večini zdravstvenih domov. Od leta 2019 pa se v zdravstvenih domovih po Sloveniji vzpostavljajo tudi Centri za duševno zdravje, trenutno deluje 18 centrov za odrasle in 16 centrov za otroke in mladostnike. Za obravnavo v teh centrih ni potrebna napotnica. Več o tem, kako poteka obravnava v teh centrih, bomo pisali v prihodnjih dneh.
“Dostopnost do psihoterapije na napotnico je v Sloveniji zaenkrat zelo slabo urejena: čakalne dobe so daljše od pol leta, kar je v primeru psihičnih stisk predolgo. Kdor ima finančne zmožnosti, gre lahko na obravnavo samoplačniško, vendar to pomeni, da je dostopnost do psihoterapije odvisna od ekonomskega položaja. Zaenkrat poklic psihoterapevt ni reguliran s strani države, zato je potrebno pred izbiro psihoterapevta preveriti njegove reference in izobrazbo,” svetuje dr. Plemenitaševa.
Dežurne psihiatrične ambulante pa so namenjene predvsem obravnavi nujnih stanj ob duševnih stiskah. Sem kot vrh ledene gore sodijo samomorilnost, heteroagresivnost (proti drugim usmerjena agresivnost) in ko je ogroženo življenje na podlagi duševne motnje. Dr. Anja Plemenitaš priznava, da so v zadnjem času dežurne ambulante zelo obremenjene.
Vprašati kako lahko pomagamo
Če duševne stiske opazimo pri komu od bližnjih, se je dobro zavedati, da je najbolj učinkovit empatičen pristop, saj nikogar ni mogoče prisiliti, da sprejme pomoč (izjema je, kadar gre za ogrožanje življenja). »V takem primeru je običajno najbolj učinkovito, če damo vedeti, da smo opazili spremembo in vprašamo, ali lahko kako pomagamo. Pomembno je, da res prisluhnemo, kaj ljudje v stiskah potrebujejo, saj smo si ljudje med seboj različni in nekaj, kar bi nam pomagalo, ni nujno, da pomaga tudi bližnjim, lahko je celo nasprotno,« poudari dr. Plemenitaševa.
Dobro je vedeti…
- Ženske običajno lažje priznajo, da doživljajo stiske, kot moški.
- Pri anksioznih motnjah in depresiji je običajno, da se osebe lahko zatekajo tudi k telesnim simptomom, denimo bolečini, kar je še bolj izrazito pri otrocih in moških. Vzrok za nepojasnjeno bolečino je tako lahko tudi depresija.
- Največ stisk in samopoškodovalnega vedenja (samomorilnosti) imajo odraščajoči mladostniki.
- Umrljivost ob samomorilnem vedenju je najvišja pri starejši populaciji (nad 65 let) – v večini primerov se konča s smrtnim izidom.
Članek je del projekta Mesec Duševnega zdravja – Festival dobrega počutja. Več podobnih informativnih in nasvetnih vsebin lahko najdete na tej povezavi.
Če vi ali vaš bližnji doživlja duševno stisko, so vam na voljo različne oblike pomoči:
Forumi
Duševne stiske:
– Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje
– Duševno zdravje
– Izgorelost
– Mejna in narcistična osebnostna motnja – za svojce
– Motnje hranjenja
– Psihiater odgovarja
– Psihoterapija
– Zasvojenost in pomoč
– Žalovanje in slovo
Stiske v odnosih:
– Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi
– Vrnitev k sebi
– Za ženske v stiski
Organizacije in programi
Ozara Slovenija, Šent, Društvo MUZA, NACOA Slovenija, Programi: MIRA, OMRA, eSOS – spletna prepoznava socialnih stisk
Prva psihološka pomoč
Kako pomagate v primeru …:
– samomorilne ogroženosti (pdf)
– depresije (pdf)
– paničnega napada (pdf)
– čezmernega pitja alkohola (pdf)
– Test psihološke odpornosti
– 4 nasveti za izgradnjo psihološke odpornosti
