Še ena posledica pandemije covida-19: tako naj bi spremenila vašo osebnost

Profimedia

S pandemijo COVID-19 se je pojavila tudi “nova normalnost” zdravja in dobrega počutja.

Naše glavne osebnostne lastnosti naj bi bile večinoma stabilne v večini odraslega življenja posameznika, vseeno pa lahko nanje vplivajo stresni osebni dogodki.

Nedavna študija je na nacionalno reprezentativnem vzorcu ugotovila spremembe v izražanju osebnostnih lastnosti med pandemijo COVID-19.

Ugotovitve kažejo, da so bili mlajši ljudje bolj dovzetni za spremembe osebnostnih lastnosti, pri čemer se je pokazal upad vestnosti in prijaznosti/prijetnosti ter povečanje nevroticizma.

Rezultati kažejo, da lahko poleg stresnih osebnih dogodkov tudi globalni dogodki, kot je pandemija COVID-19, potencialno povzročijo spremembe osebnostnih lastnosti.

Prejšnje študije so pokazale, da se je raven nevroticizma v zgodnjih fazah pandemije COVID-19 leta 2020 znižala. Nova študija, objavljena v reviji PLOS One, je pokazala, da so bile te spremembe nevroticizma kratkotrajne in so se normalizirale pozneje med pandemijo v letih 2021-2022.

Druge osebnostne lastnosti, kot so prijetnost, odprtost, ekstravertnost in vestnost, pa so se v poznejših fazah pandemije COVID-19 v letih 2021-2022 zmanjšale.

Študija je pokazala, da so bili mlajši posamezniki med pandemijo še posebej dovzetni za spremembe osebnostnih lastnosti, kar kaže na motnje v procesu razvoja in zorenja osebnosti, ki se običajno zgodi v mladi odrasli dobi.

Dr. Brent Roberts je za Medical News Today pojasnil, da je s teoretičnega vidika zelo pomembno vedeti, da lahko globalni dogodki, ko je pandemija, vplivajo na spremembo osebnosti, za katero mislimo, da je odporna proti spremembam.

“To ima tudi potencialno pragmatično vrednost, saj bi z epidemiološkega vidika dolgoročne spremembe, ki so nekoliko negativne in osredotočene na mlade odrasle, pomenile, da bi bile te kohorte bolj izpostavljene problematičnim izidom na področju duševnega in telesnega zdravja izključno zaradi psiholoških in ne fizioloških razlogov,” je dodal.

Pet faktorski model osebnosti

Pet faktorski model osebnosti je široko uporabljen model, ki opisuje osebnost na podlagi prisotnosti petih splošnih lastnosti. Model vključuje naslednjih pet osebnostnih lastnosti:

  • ekstravertnost – nagnjenost k odkritemu, energičnemu in asertivnemu vedenju
  • nevroticizem – nagnjenost k vztrajnemu in pretiranemu pesimizmu in tesnobi
  • vestnost – nagnjenost k organiziranosti, samodisciplini, odgovornosti in delavnosti
  • prijetnost – nagnjenost k empatičnosti, prijaznosti, ustrežljivosti in zaupanju
  • odprtost – nagnjenost k radovednosti, domišljiji in odprtosti

Te osebnostne lastnosti ostanejo relativno stabilne v življenju odraslega in nanje osebne izkušnje na splošno ne vplivajo. Prejšnje študije so pokazale, da se osebnostne lastnosti posameznikov s starostjo nekoliko spremenijo. Vestnost in prijetnost se s starostjo postopoma povečujeta, medtem ko se nevroticizem, odprtost in ekstravertnost zmanjšujejo.

Čeprav veljajo za splošno stabilne, lahko osebni stresni ali travmatični dogodki vplivajo na te osebnostne lastnosti. Nasprotno pa so dokazale študije, ki so preučevale vpliv kolektivnih stresnih dogodkov, kot sta bila potres na Novi Zelandiji leta 2011 ali orkan Harvey v Teksasu in Louisiani, da se osebnostne lastnosti zaradi teh dogodkov niso spremenile.

Pandemija COVID-19 se od drugih naravnih nesreč razlikuje po svojem globalnem vplivu na vse vidike življenja. Prejšnje študije so pokazale upad nevroticizma v zgodnji ali akutni fazi pandemije COVID-19 leta 2020. Tudi neuradni dokazi kažejo, da so številni posamezniki s splošno višjo stopnjo anksioznosti – povezano z nevroticizmom – v zgodnji fazi pandemije doživeli nižjo stopnjo anksioznosti.

Vendar pa so dokazi o vplivu pandemije na druge osebnostne lastnosti omejeni in nasprotujoči si. Poleg tega je podatkov o vplivu pandemije na osebnostne lastnosti po letu 2020 malo.

Spremembe osebnostnih lastnosti

V trenutni študiji so raziskovalci obdobje pandemije razdelili na akutno fazo, ki je trajala od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020, in prilagoditveno fazo, ki je trajala od 1. januarja 2021 do 16. februarja 2022. V študijo je bilo vključenih 7 109 udeležencev v sistemu UAS, ki so opravili vsaj eno oceno osebnosti pred pandemijo in drugo oceno v akutni ali prilagoditveni fazi pandemije.

V primerjavi z ravnmi pred pandemijo so raziskovalci ugotovili, da se je nevroticizem v akutni fazi pandemije leta 2020 zmanjšal. Vendar se ta upad ravni nevroticizma ni ohranil v naslednji fazi prilagajanja v letih 2021-2022, saj so bile ravni nevroticizma v fazi prilagajanja podobne tistim pred pandemijo.

Pri ostalih štirih osebnostnih lastnostih je bil opazen nasproten trend kot pri nevroticizmu. Ravni vestnosti, prijetnosti, odprtosti in ekstravertnosti se v akutni fazi pandemije niso razlikovale od ravni pred pandemijo. Nasprotno pa so se ravni vseh štirih lastnosti v obdobju 2021-2022 v primerjavi z ravnmi pred pandemijo znižale.

Pomembno je, da so bile spremembe v izražanju teh osebnostnih lastnosti podobne tistim, ki jih običajno opazimo v desetletju odraslosti. Raziskovalci so opozorili, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, ali so bile spremembe osebnostnih lastnosti, opažene v obdobju 2021-2022, trajne, in da bi ocenili morebitne dolgoročne posledice.

Osebnostne lastnosti se običajno utrdijo v mladosti, ko se posameznikova osebnost razvija in dozoreva. To bi lahko pojasnilo, zakaj so bili mlajši odrasli bolj izpostavljeni spremembam osebnostnih lastnosti kot odzivu na pandemijo. Alternativni razlog za te ugotovitve bi lahko bil, da so bili viri stresa (na primer stres, povezan z delom ali šolo), povezani s pandemijo, za vsako starostno skupino drugačni.

Avtorji študije so opozorili na nekaj omejitev. Poudarili so, da je bilo število udeležencev iz manjšinskih etničnih/etničnih skupin razmeroma majhno, kar bi lahko oviralo ugotavljanje sprememb osebnostnih lastnosti v teh skupinah.

“Vsi udeleženci so živeli v Združenih državah Amerike, zato ni znano, ali bi se vzorci posplošili na ljudi, ki živijo v drugih državah,” je dejala dr. Angelina Sutin, vodilna avtorica študije. “Poleg tega smo lahko le dokazali spremembe, ne pa tudi razlogov zanje. Prav tako nismo mogli ugotoviti, ali so spremembe začasne ali bodo trajne. Za odgovor na to vprašanje je potrebnih več ocen osebnosti.”

“Gre za opazovalno študijo brez kontrolne skupine, zato iz te študije ne moremo sklepati, da je pandemija povzročila te spremembe. Poleg tega avtorji niso preučili morebitnih alternativnih razlag za te spremembe v tem časovnem oknu. Čeprav je bila pandemija edinstvena in razširjena, ni bila edina sprememba, ki se je zgodila v ZDA v tem časovnem obdobju. Na družbenem, političnem in gospodarskem področju je prišlo do pretresov, ki so prav tako lahko vplivali na razvoj osebnosti v tem času, zlasti pri mladih odraslih, za katere se je zdelo, da so se najbolj spremenili,” je opozoril dr. Roberts.

Dodal je še, da avtorji niso neposredno preverili, ali bi lahko sama izkušnja COVID-19 pojasnila rezultate. Smotrno bi bilo preveriti tudi vplive dolgotrajnega COVID-a in ne le samega COVID-a, kar bi lahko pojasnilo rezultate.

Avtor
Piše

U. L.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
6,206
21.11.2024 ob 07:52
3,292
17.09.2024 ob 07:01
24,565
21.11.2024 ob 06:36
13,327
03.11.2024 ob 21:29
143,909
21.11.2024 ob 21:53
Preberi več

Več novic

New Report

Close