“Gre za zelo različne težave, od manjših, ki pa lahko zelo vplivajo na kakovost življenja (na primer uporaba diuretika zvečer, zaradi česar se oseba ponoči zbuja in hodi na stranišče, uporaba zdravil s hrano ali brez, lahko vpliva na absorpcijo), do resnejših (podvajanje terapij, kar sproža neželene učinke, na primer zdravila za pritisk iz iste skupine vrtoglavice in padce, uporaba starostnikom neprimernih zdravil povzročajo padce in negotovost),” je konkretna predsednica LZS mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije in predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Velikokrat je pacient prej v lekarni kot pri svojem zdravniku, dodaja sogovornica, zdravila pacienti naročajo po telefonu, “zato lahko farmacevt prepreči tudi izdajo zdravil, ki so kontraindicirana. Zelo dober primer je zdaj zdravilo Paxlovid.”
Na pomembnost, da so zdravniki, ki bodo predpisovali zdravilo Paxlovid, seznanjeni z možnimi kontraindikacijami, je v svojem članku “State of the Art” zdravljenje nehospitaliziranih bolnikov s Covid-19, spomnil prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. “V kolikor oseba, ki ji želimo predpisati zdravilo Paxlovid, prejema kakršna koli zdravila, je treba preveriti njihovo morebitno součinkovanje,” je zapisal. Med temi zdravili so, na primer, oralni anitikoagulanti, zaviralci vitamina K in nekatera imunosupresivna zdravila. Na tej spletni strani lahko preverite morebitne kontraincikacije svojih zdravil z zdravili oziroma učinkovinami, ki delujejo proti SARS-CoV-2.
Nekaj tisoč pregledov uporabe zdravil
Pri LZS poudarjajo pomembnost opolnomočenja pacientov in njihovih skrbnikov za aktivno sodelovanje pri varni uporabi zdravil. Lekarniška stroka je pri nas in v tujini s tem namenom razvila storitev ‘pregled uporabe zdravil’ z osebno kartico zdravil.
Opravljenih je nekaj tisoč teh storitev, največ v Lekarni Ljubljana in v Gorenjskih lekarnah.
“Ob storitvi pacientu izdelajo osebno kartico zdravil, ki je odličen pripomočke za varno uporabo zdravil v domačem okolju, v socialnovarstvenih zavodih ter pri eventualni obravnavi na urgenci ali sprejemu v bolnico,”
pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Prizadevajo si, da bi bila storitev pravica iz zdravstvenega zavarovanja za vse paciente, ki jo potrebujejo. A, kot pravi, pristojno ministrstvo vrednosti te lekarniške storitve še ne prepoznava, čeprav so raziskave doma in v tujini pokazale njeno dodano vrednost za paciente.
“Raziskava Fakultete za farmacije je dokazala,da se zelo izboljša pacientovo poznavanje zdravil in s tem redna in pravilna uporaba. Velja seveda za tiste paciente, ki so pred to storitvijo slabo sodelovali,” sklene mag. Darja Potočnik Benčič.