Botulinski toksin ali botoks je številka ena med neinvazivnimi medicinskimi estetskimi posegi na svetu. Ker preprečuje krčenje mišic, ga največ uporabljamo za glajenje dinamičnih gub na čelu, med obrvmi in okrog oči.
Raziskovalci z univerze v Hannovru pa menijo, da bi z botoksom lahko pomagali ljudem z depresijo in mejno osebnostno motnjo. Študija iz leta 2021 je namreč pokazala, da injekcije botoksa izboljšajo razpoloženje in oslabijo simptome depresije in tesnobe.
Uveljavljene terapije mnogokrat neučinkovite
Kot rečeno, botoks sprošča obrazne mišice. Ko zamrznemo mišice v čelu, onemogočamo mrščenje, zaradi česar bolnik po mnenju raziskovalcev negativnih čustev ne bo doživljal tako intenzivno, kot bi jih sicer.
Avtor študije, psihiater dr. Axel Wollmer, pravi, da po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije 280 milijonov ljudi trpi za depresijo. “Uveljavljena zdravljenja, kot so psihoterapija ali antidepresivi, pri približno tretjini bolnikov ne delujejo dovolj dobro, zato je treba razviti nove možnosti zdravljenja, morda z injekcijami (botoksa).”
V raziskavi je sodelovalo 45 žensk, potekala pa je med letoma 2016 in 2019. Vse so imele mejno osebnostno motnjo – duševno bolezen, ki povzroča čustveno nestabilnost in impulzivno vedenje, pogosto jo spremlja tudi depresija. Polovici so v predel med obrvmi vbrizgali botoks, pri drugi polovici pa so izvajali akupunkturo. Sodelujoče so nato slikali z magnetno resonanco in jim dali teste, ki so razvrstili njihove simptome pred in po zdravljenju.
Ugotovitve, objavljene v reviji Scientific Reports, kažejo, da so po štirih tednih prostovoljci v obeh skupinah poročali, da so se simptomi, ki spremljajo motnjo, zmanjšali, manj impulzivno vedenje pa so po zdravljenju pri sebi opazili samo prejemniki botoksa. Ta ugotovitev se ujema s posnetki njihovih možganov, saj so pokazali večjo aktivnost v predelu, ki ureja nadzor in načrtovanje, in manjšo v predelu amigdale, kjer se procesira strah.
Cenejše in bolj učinkovito?
Raziskovalci menijo, da je to dokaz, da botoks “lahko spremeni osrednje nevrobiološke in vedenjske vidike mejne osebnostne motnje”, saj toksin prekine interakcijo med čelnimi mišicami in možgani, kar posledično spremeni čustveni odziv ljudi. Negativno razpoloženje povzroči, da se mišice med obrvmi skrčijo, kar sproži mrščenje. Botoks te mišice učinkovito paralizira, oseba obraza ne more namrščiti, zato bo čustva doživljala manj intenzivno.
Zdravljenje ima po mnenju avtorjev študije več prednosti. Bolnik bi moral po injekcijo na vsake tri mesece – toliko namreč traja učinek botoksa. Ker bi bile terapije redke, bi bile tudi cenejše od nekaterih drugih terapevtskih možnosti, bolniki pa jih poleg tega dobro prenašajo in sprejemajo.
Za glajenje gubic na čelu boste pri nas odšteli med 130 in 160 evrov.