Strokovnjaki z univerze University of Queensland so po pregledu podatkov iz vsega sveta prišli do zaključka, da imajo ženske, ki so tri- ali večkrat spontano splavile, do 35 odstotkov večjo verjetnost, da bodo v življenju utrpele možgansko kap, ki ne bo usodna. V skupini žensk, ki so doživele en splav, je bila ta verjetnost za 7 odstotkov višja, v skupini žensk, ki so otroka izgubile dvakrat, pa 12.
Tudi nevarnost, da bi utrpele usodno možgansko kap, je bil v tej skupini višja kot med ostalo populacijo. Pri ženskah, ki so doživele en splav, za 8 odstotkov, po dveh splavih se je odstotek povzpel na 26, po treh pa na 82.
V študijo je bilo vključenih 600,000 žensk, starih med 32 in 73. Od tega jih je 9.265 (2,8 odstotka) neusodno možgansko kap prvič doživelo pri starosti 62 let, usodno možgansko kap pa 4.003 (0,7 odstotka) žensk, in sicer v starosti 71 let.
Statistična analiza je pokazala tudi, da so imele ženske, ki so rodile mrtvega otroka, 31 odstotkov večje tveganje za neusodno možgansko kap in 7 odstotkov večje tveganje za usodno možgansko kap.
Povezava med neplodnostjo in povečanim tveganjem za možgansko kap bi lahko bila posledica zdravstvenih težav, kot sta sindrom policističnih jajčnikov in prezgodnja insuficienca jajčnikov. Tudi zoženje žil pri ženskah, ki so doživele splav ali rodile mrtvega otroka, lahko pojasni povečano tveganje za kap. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je tudi nezdrav življenjski slog eden od glavnih dejavnikov za nastanek kapi. Tega v študiji niso upoštevali.
Možganska kap po ocenah strokovnjakov v Sloveniji prizadene kar 4.000 ljudi na leto, usodna je za tretjino bolnikov.
Znaki kapi so:
- Nenadna otrplost ali šibkost obraza, roke ali noge, zlasti na eni strani telesa.
- Nenadna zmedenost, težave z govorom ali težave z razumevanjem govora.
- Nenadne težave z vidom na eno ali obe očesi.
- Nenadne težave pri hoji, omotica, izguba ravnotežja ali pomanjkanje koordinacije.
- Nenaden hud glavobol brez znanega vzroka.