Pozdravljeni !

Z partnerjem sva skupaj dve leti oba 40 plus .Sem pa se znašla na razpotju in v dvomih ,če je med nama sploh kaj ljubezni ??? Imam občutek kot,da so samo njegova čustva in občutki pomembni moja pa sploh ne,saj se veckrat obnasa zaljivo ,sama sem mu vedno izkazovala ljubezen in podporo katere pa sama z njegove strani nisem bila tako deležna pa sem si rekla ok.pač na tem področju ravna drugače in ne morem nikogar prisilit v nekaj česar ne želi.Pogrešam ljubeč odnos ,naklonjenost tisto toplino razumevanje ,ki pa je bolj enostransko.Lani sem imela eno zdr.težavo ,ki sem jo hvala Bogu rešila sama ,ker on je sicer deloval kot,da mi želi pomagat pa mi je takrat poslal sms z vsebino,da se on vedno napačno odloči ,to me je zelo prizadelo ,ker je imel v mislih najin odnos  .Imam obcutek kot,da pričakuje in želi,da mu bom jaz vedno na voljo ,rad se postavlja tudi v vlogo zrtve po drugi strani se ima za machota ,ki lahko reši svet .Spolnost je zame postala odbijajoča saj nimava nobene predigre ali nežnosti vse na grob način .Zelo je razdražljiv vsaka stvar ga iztiri ,da se fizično znese nad predmeti ,kasneje se opravičuje in govori,da se tako sprošča ,to je zame absurd in nesprejemljivo vedenje ,ki pri meni vodi v vse večji odpor …Drugače zna bit tudi zelo v redu in pozoren ,res pa sumim ,da z ostalo pozornostjo skuša upravičit svoje izpade sploh kadar nekaj ni po njegovo se muli in kuja ter me skuša kaznovat z hladnim nedostopnim odnosom,vse to se počasi v meni nabira in razmišljam.o prekinitvi te toksične veze ,pomoč pa odklanja on tega pa že ne potrebuje ,pa nisva niti fizično  veliko skupaj zaradi narave  in urnika dela .Ima morda kdo kak nasvet,ker ne vem ali jaz pretiravam ali pa imam res posla z manipulatorjem ?

Spoštovani,
običajno ni tako enostavno, da bi bil nekdo le ali ljubeč partner na eni strani ali pa le žaljivi manipulator na drugi. Ljudje smo zapletena, večplasta bitja in taki so tudi razlogi za naše vedenje. Vidim pa vaše zapisane pomisleke in skrbi kot ustrezne in utemeljene. Iz vašega zapisa je na prvi pogled res videti, da sta s partnerjem ob sklepanju partnerske veze sklenila psihološko pogodbo, s katero sta se (nezavedno) dogovorila, da boste vi ljubeči in skrbni (kot skrbna, za vse odgovorna, žrtvujoča se mama?), partner pa bo lahko bolj glavni car ali ubogi ali pa  manj odgovoren (malce kot razvajen otrok?). Kadar ima potem ob taki psihološki pogodbi eden od partnerjev občutek, da jo drugi krši, prihaja do konfliktov. Nekaj na to temo sem napisal tukaj: https://med.over.net/forum/tema/premalo-ambiciozna-zanj-3537819/ , kjer sem predlagal dodatno literaturo na to temo. Namreč, globlje razumevanje mehanizmov v ozadju sklepanja partnerske veze osebi omogoča sprejemanje kvalitetnejših odločitev in pa tudi boljše temelje za sklepanje morebitne nove veze. Enako se lahko doseže tudi v pogovoru s strokovnjakom.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić