Pozdravljeni,

Pred letom in pol sem se zaljubila v moškega, ki je bil takrat ločen eno leto in ima 3 otroke z bivšo partnerico, 8, 5 in 3 leta.

Na začetku je bilo vse super, sem mu verjela, da je bila bivša glavni razlog za ločitev. Kmalu je začel besneti zaradi res banalnih zadev. V trenutku ga nekaj ziritira in izbruhne v agresivnem besu, ki traja zelo kratko. Kriči, je grob z besedami, žali, ponižuje in ko se umiri je kot bi ponovno zadihal. Nekaj časa je ok. Taki izbruhe doživlja nad mano in nad svojimi otroci. Ima tudi svoje podjetje, deluje kot da želi kontrolirati vse, samo sebe in svojega besa ne more. Niha iz stanja dobre volje do jeze, ki ga drži ves dan. Samo nekaj išče, obseden je z redom, čeprav ima včasih vse na glavo, non stop išče krivca za svojo slabo voljo. Do otrok zna biti zelo ljubeč in tudi zelo grob, posebej z besedami, kričanjem in to na najmlajšega. Starejša dva sta se nekako že kar navadila na te grobosti. Že nekaj časa razmišljam, da bi o razmerah obvestila mamo otrok, se mi zdi, da bi včasih res potreboval nadzor. Kaj naj storim? Naj ga še naprej prosim naj si poišče pomoč, se s kom pogovori, naj odidem in pozabim nanj ali naj povem mami otrok kaj se dogaja? Kam te izbruhi lahko vodijo? Do kam se lahko stopnjuje. 99% je res dober človek, ta 1% pa postaja nevaren in zelo neprijeten. In kako naj sebe pozdravim, to večno vcepljanje krivde, se mi zdi kot da sem zelo dolgo hodila po prstih…Hvala. lp

Spoštovani,

v nasprotju s splošnim prepričanjem, da je zaljubljenost dobra stvar, je žal resnica obratna. Začeti vezo z zaljubljenostjo je praktično garancija za nestabilno partnerstvo. Medtem ko ljubezen temelji na popolnoma drugačnem psihološkem mehanizmu. Začeti vezo na ta način pomeni veliko večjo verjetnost za stabilno in kvalitetno partnerstvo. Več o tej pomembni razliki sem napisal tukaj: https://med.over.net/forum/tema/ljubezen-partnerstvo-22270006/

Zaljubljenost namreč pomeni, da vezo začnemo z osebo, ki je dejansko ne poznamo. Leto in pol je ravno tak čas, da se maske zaljubljenosti postopoma razblinijo in se pokažejo dejanske značilnosti osebe. Videti je, da ima vaš partner dokaj resne težave z vedenjem, odnosi, prevzemanjem odgovornosti, perfekcionizmom itd. To nihanje iz zelo ljubečega vedenja v zelo agresivno je tipično. To sta samo dve plati iste medalje problematičnega vedenja. Da bi partnerja bolje razumeli, vam predlagam knjigo Ne stopajte več po prstih. Pobrskate lahko tudi po forumu: https://med.over.net/forum/kategorija/dusevno-zdravje-in-odnosi/psihologija-in-psihiatrija/mejna-in-narcisticna-osebnostna-motnja-za-svojce-79/

Kako daleč z agresivnim vedenjem lahko gre partner, ne moremo oceniti, ker nimamo dovolj informacij, ne poznamo njegove zgodovine vedenja, vplivov njegovega otroštva itd. Je pa dejstvo, da gre že v opisanih primerih za nasilje. Nič več ni potrebno, je že nasilje in pika.

Kaj je najbolje, da storite je vprašanje za pogovor s strokovnjakom. Ta vprašanja niso enostavna niti nedolžna, zato takih odločitev ne velja sprejemati na podlagi zapisa. Načeloma bi odsvetoval, da se na omenjen način (da ga zatožite pri bivši) vpletate v partnerjevo prejšnjo družino, če vas ta ni prosil za to. Vendar mi ne moremo vedeti kako hudo je in koliko je njegovo vedenje lahko nevarno za otroke. Potem bi bila to že bolj tema za CSD ali policijo.

Kako bi sebe pozdravili, da ne boste več nase prevzemali odgovornosti drugih? Začnite z nekaj urami piho-socialnega svetovanja. Tako boste razpolagali z veliko boljšo sliko vzrokov in posledic ter boste tudi lažje sprejemali sicer težke življenjske odločitve. Ugotovili boste, da gre bolj kot za to, da bi vam drugi vcepljali krivdo, za to, da si nezavedno sami poiščete ljudi, ki vam omogočajo, da jemljete njihovo odgovornost nase. Najbrž je to povezano z razmerami v vašem ranem otroštvu.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić