Od kar pomnim se borim sam s seboj. V mlajših letih misliš, da je normalno da skrbiš za prijetno klimo v družini, gladiš spore, preprečuješ napetosti in stresne situacije ter hkrati zatiraš samega sebe in svoj lastni razvoj in se sam sebe ne odkrivaš. Naprej te pelje čredni zagon oz prijatelji, sošolci in s tem povezane zadeve. Sam pred seboj pa še vedno bežiš, čutiš da se nikakor ne moreš vklopit v družbo in občutek da ne spadaš zraven bolečina narašča. Ves čas te spremljajo negativne misli, samomor, samopoškodovanje, ničvrednost, odveč, beg. Nimaš vzornika mati ti prigovarja da ti mora oče biti vzgled (večerni sprehod v Barbarigi). Oče ima zelo velik gnev v sebi, ker je navzven videti kot dobrotnik je ta dar podaril meni. Borba z izbruhom jeze, temnenje pred očmi ob izbruhu jeze, misliš da je to OK da vsi tako reagirajo in še kar misliš, da boš s tem kaj dosegel. V sebi nemoč in obup. Nekako zbiraš moč vendar krog se ponovi. Začneš iskati pomoč najprej osebni zdravnik-dobiš napotnico in nato psihiater. Ker si Mačo vse zadržiš v sebi z nikomer se o tem ne pogovarjaš da imaš Težavo. Psihiater ti predpiše tablete, začneš jemati zdravila postaneš smo stabilen – vzrok ni rešen. Ker te življenje priganja se želiš osamosvojiti odpreš podjetje in začneš od sebe dajati 200% da nekaj ustvariš v življenju-telo ne poslušaš. Po parih letih malo dozoriš in vidiš da s podjetjem nebo nič in da je bolje da se vrneš na začetek. Začneš bolj poslušati samega sebe se vpišeš nazaj v šolo in študiraš ob delu, vendar glava bezla na vse strani ne moreš se skoncetrirat-šola pade v vodo- vzrok ni rešen. Se zaposliš in iščeš samega sebe, vse težave si jemleš k srcu tako firmske kot privat-vedno pod stresom. Začne se samopoškodovanje Ponovno iščeš pomoč tokrat psihoterapevt-pogovor. Po priblizno pol leta se ti zacne metalno  stanje slabsati s psihoterapevtom prideš do ugotovitve, da potrebuješ pilule-psihiater. Ponovno si poskusni zajček, da se ogotovi taprav doza zate. Ker ti pa mačo nagon in lastna blesava pamet govori, da si z tabletam OK nehaš obiskovati psihoterapevta in rajši odpreš še ponovno podjetje in se vržež v posel s celim telesom, leta pa letijo navzgor samopodoba pa navzdol. Po letu in pol nažalost psihiater preneha s poslovanjem in zaradi obilice dela ostaneš na suhem in si poveš da si OK brez tablet.

Minejo leta in vedno bolj želiš biti TI. Začneš ponovno raziskovat samega sebe, veliko premišljuješ, se pogovarjaš nažalost samo z eno osebo, ki ji zaupaš ter iščeš informacije za pomoč.

Raziskuješ kakšna je vloga očeta in matere v otrokovem razvoju, kje je pri meni šlo narobe. Želiš postati moški moški in kakšna je njegova vloga. Začnem poglobljeno raziskovati v to temo, najdem osebo katera me osmeri na moji poti. Ker pa sem prevelik osel ne izvajam vaj dosledno. Nažalot name deluje samo streznitev oz.prisila da se spremenim zato iščem in razmišljam dalje. V podjetju dobim v tem času velik bombon, ki mi precej olajša življenje vendar hkrati me tudi zaveže na stara pota nezadovoljstva in dvom vase.

Ker pa mi vest ne dovoli in vidi kako tonem iščem dalje. Po spletu okoliščin slučajno naletim na terapijo rTMS in ketamin. Začnem se informirat raziskovat izgleda malo tvegano vendar grem probat. Kontaktiram ustave v Veliki britaniji, Nizozemskem ter Nemčiji. V Nemčiji me sprejmejo v 2 tednih in naredimo takoj prvo terapijo- občutki nepopisni glava prazna, hladna, dobivam voljo nazaj.

Takoj bukiram celotno terapijo in sicer 30x rTMS in 6x Ketamin.

Trenutno sem tretji dan na teripiji kar pomeni 2x ketamin in 5x rTMS.

Da se ne bo kdo ustrašil ta pot je samo moja in moja bo ostala. Zberite moči in se nikoli ne predajte za vogalom zmeraj posije sonce.

Žalosti pa me, kolikor sem sam raziskoval pri nas teh terapij ne izvajajo.

Dosežek zame je že da sem to sploh spesnil.

Pozdravljeni!

Hvala, da ste podelili svojo izkušnjo. Vam želim vse najboljše.

Z lepimi pozdravi,
Miha Štrukelj