Pozdravljeni, 38+1 sem s carskim rezom rodila sina, velikega 49 cm in težkega 2740g. V porodnišnici so bili vsi pregledi bp, je imel pa že takrat bolj zaprto in zatečeno levo oko. Ko sem vprašala čemu je tako, so mi rekli, da je pač zatečeno od poroda in da se bo to samo od sebe uredilo. Po 10 dneh se je oko vnelo in dobili smo Ciloxan kapljice, ki so takoj pomagale pri gnojnem izcedku, veka pa je ostala na izgled nekoliko zatečena, predvsem pa priprta. Pediater je postavil diagnozo zamašen solzni vod in ptoza in nas poslal k oftalmologu, zdaj čakamo datum. Ali se otroke obravnava prednostno? Bojim se namreč, da so čakalne dobe dolge. Nevrološko vse izgleda ok, prav tako so mu presvetlili oči in so odsevi lepo vidni. Zanima me ali so ptoze pogoste in kaj lahko pričakujemo. Ali so tovrstne operacije uspešne? Ker se zdaj toliko ukvarjam z njegovimi učki, me zanima tudi ali bi 17 dni star novorojenček že moral sledili predmetom. Naš namreč ne kaže nobenega zanimanja, niti za lučko, prav tako nimam občutka, da bi karkoli fokusiral, z učkami samo bega sem in tja. Je to normalno? Res me skrbi, da je so njegove težave povezane in da se bo na koncu pokazalo, da gre za kaj hujšega. Hvala in lep pozdrav.

“Ptoza” je opisna diagnoza in pomeni “povešenost” nečesa, v vašem primeru zgornje veke dojenčka. Ki je lahko videti povešena tudi zaradi oteklosti – v vekah je namreč ogromno rahlega tkiva, ki se hitro napolni z limfo in oteče. Ker hkrati oteče tudi solzevod (ki vodi solze iz oči v nosek), je pogosto solzenje – ter zaradi zastajanja solz prej ali slej reakcija veznice, ki se odraža z gnojnim izcedkom. Vse to opisujem predvsem zato, ker sploh ni nujno, da gre za “prirojeno povešenost veke” – ki je zelo redka in večinoma psoledica motnje v oživčenju tega dela, tiorej prehodne ali trajne motnje v delovanju zgornje veje obraznega živca. S takšno izolirano motnjo pa se v 30+ letih svojega dela v porodnišnici še nisem srečala… Torej je zelo verjetno, da okulist ob pregledu, ki bo malo z zamudo, sploh ne bo več ničesar opazil. Zamuda pa je zelo verjetna – ker ne gre niti za usodne spremembe niti za “bolezenske” s pričakovanim slabšanjem, dvomim, da vas bodo pregledali takoj – in to ni nič slabega. Če ste pregled že opravili, pa toliko bolje. Bo vsaj vaš strah izvenel :-).

Kar se tiče spremljanja s pogledom, je pričakovano okrog 6-12 tedna po rojstvu. Pa še tu pozornost ni prav dolga in je odvisna od stanja budnosti – razpoloženja, zlasti pa od predmeta, ki naj bi ga dojenček sledil. Najbolj se obnesejo rdeči volneni cofi s premerom 1-2 cm, ki jih premikate v razdalji 20-30 cm od otrokovih oči, ko ga imate npr. na vaših skrčenih kolenih v podprtem položaju (da hkrati gleda tudi vas). “Lučke” so pri tem povsem neuporabne… Dojenčki so precej kratkovidni (slabo opazijo predmete, ki so oddaljeni več kot pol metra), zaradi nezrelosti vseh očesnih struktur vidijo sliko “zamotnjeno”, prav tako še težko “sestavijo” sliko iz obeh oči (in zato škilijo), zlasti, ko so utrujeni ali dremljejo, pa sploh radi “vrtijo” oči, gledajo z belim in trzajo z zrkli (tudi vekami, se mrščijo, trzajo z okončinami…). Vse to je normalno za starost, v kateri je vaš dojenček.

Lepo, čim bolj mirno poletje želim,