BBC-jeva novinarka Deborah James je leta 2016 izvedela, da ima raka na črevesju. Svoja zadnja leta je posvetila osveščanju javnosti o tej bolezni in ustanovila fundacijo, ki je za raziskave zbrala več milijonov funtov. Njen trud je opazila celo kraljica Elizabeta II. in jo nagradila z nazivom dame.
40-letna mama dveh otrok je boj za življenje ta teden izgubila. “Deborah je s svetom delila svoje izkušnje, da bi dvignila zavedanje, odstranila ovire in tabuje ter spremenila pogovore o raku,” je njena družina zapisala na Instagramu, na koncu pa delila še njene zadnje misli oziroma nasvete. “Najdite življenje, v katerem boste uživali, tvegajte, ljubite močno, ničesar ne obžalujte in vedno ohranite neomajno zaupanje. Za konec – preverite blato. To vam lahko reši življenje.”
Poznate simptome?
“Rak na debelem črevesu in danki nastane, ko se začnejo celice nenadzorovano deliti. Tumor je lahko benigni ali maligni. Če je tumor benigni, ne povzroča večjih težav. Ko ga odstranijo, praviloma ne zraste ponovno in se ne širi v druge dele telesa. Maligni tumor oziroma rak na debelem črevesu ali danki (kolorektalni rak), pa se širi v okoliško tkivo. Rakave celice lahko prek krvi in limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo metastaze rakavega tkiva,“ pišejo na spletni strani programa Svit, državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, ki deluje na nacionalni ravni od leta 2009 v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pri simptom, na katerega morate biti pozorni, je kri v blatu. Če opazite tudi druge spremembe, ki se tičejo odvajanja blata (bolj pogosti obiski stranišča, driska), ki trajajo dlje kot 14 dni, je čas, da obiščete zdravnika. Nekateri bolniki pravijo, da so imeli ves čas občutek, da je njihovo črevo polno. Tudi to je lahko simptom za raka na črevesju, saj je lahko znak, da prostor v črevesju zavzema tumor. Pride lahko tudi do črevesne obstrukcije, kar se kaže kot bolečina po zaužitju hrane, izguba apetita, slabost in otekanje trebuha.
Tudi nenadzorovana izguba teže je lahko simptom resnih težav. Če ste v šestih mesecih izgubili več kot kot 5 kilogramov, pa za to nimate razlage, obiščite zdravnika. Črevesni rak mnogokrat spremlja tudi utrujenost, saj telo za boj proti rakavim celicam potrebuje več energije. Utrujenost lahko spremlja tudi zadihanost po lažjih opravilih.
Dejavniki tveganja so:
Starost – Če ste stari več kot 50 let, je tveganje za nastanek raka na črevesju večje. Najpogosteje pa ta vrsta raka prizadene osebe v šestdesetih.
Geni – Tveganje je večje, če je za to vrsto raka zbolel vaš bližnji sorodnik (mama, oče, brat ali sestra).
Polipi – Polipi lahko izginejo sami ali pa jih je treba kirurško odstraniti. Večina polipov ni kancerogenih, lahko pa se rak iz njih razvije, zato je pomembno, da jih odstranimo.
Chronova bolezen – Raziskave so pokazale, da bi lahko obstajala povezava med Crohnovo boleznijo in rakom črevesja. Bolezni, kot sta Crohnova bolezen ali sindrom razdražljivega črevesja, povzročijo vnetno reakcijo v črevesju, ki lahko privede do razvoja nenormalnih celic. Raziskave so tudi pokazale, da pretirano uživanje rdečega mesa in predelane hrane poveča tveganje za razvoj raka na črevesju. Prav tako za to vrsto raka pogosteje zbolijo ljudje s prekomerno telesno težo.
V Sloveniji ta vrsta raka resen javnozdravstveni problem
“Prisotnost tega raka v Sloveniji je naraščala od leta 1950, ko so začeli v registru raka beležiti novoodkrite primere te bolezni. Podatki Registra raka za Slovenijo iz let 1993–1997 potrjujejo, da je več kot 80 odstotkov bolnikov z rakom na debelem črevesu in 70 odstotkov bolnikov z rakom na danki odkritih, ko se je rak razširil iz črevesne stene v bezgavke (regionalni stadij) ali pa so bili prisotni že zasevki oziroma metastaze (napredovali stadij oziroma razsejana bolezen). Število novih primerov je naraščalo do skoraj 1600 letno, 700 oseb pa je na leto umrlo. To je zaskrbljujoč podatek glede na to, da je bolezen v začetni fazi popolnoma ozdravljiva. V obdobju 2005−2009 je bil rak na debelem črevesu in danki v manj kot 15 odstotkih odkrit v lokalno omejeni obliki. To se je odražalo v visoki stopnji umrljivosti, slabi kakovosti življenja bolnikov in visokih stroških zdravljenja,“ še pišejo na prej omenjeni strani. “Če bi se vabilu v Program Svit odzvalo vsaj 70 odstotkov vabljenih in opravilo test na prikrito krvavitev v blatu, bi v Sloveniji vsako leto za rakom debelega črevesa in danke umrlo 200 ljudi manj,“ še pravijo.
Do leta 2018 so bile v okviru Programa Svit pri 21.000 osebah odstranjene predrakave spremembe (polipi) in dosežen upad pojavnosti raka na debelem črevesu in danki. Po podatkih Registra raka je bilo leta 2015 v celotni populaciji kar 372 manj novih rakov debelega črevesa in danke kot leta 2010.
Program Svit
