Zaposleni, ki imajo depresijo, se pogosto znajdejo pred pomembno odločitvijo: razkriti svoje duševno stanje na delovnem mestu, ali ne.
Kayla Follmer, docentka za management na Visoki poslovno – ekonomski šoli John Chambers ugotavlja, da duševna bolezen sodi v podobno skupino osebnih značilnosti, kot so verska pripadnost, spolna usmerjenost ali obolenja, kot sta HIV ali sladkorna bolezen: nekaj, kar ni vedno opazno na prvi pogled.
Ali zaposleni razkrivajo depresijo pred sodelavci
Raziskovalko je zanimalo, ali zaposleni z depresijo to povedo drugim in na kakšen način to naredijo. Z različnimi delavci, od slaščičarja, do farmacevtskega tehnika in mornarja, je opravila 30 intervjujev.
8 načinov prikrivanja in odkrivanja depresije v delovnem okolju
Follmer je odkrila, da posamezniki uporabljajo različne načine, s katerimi prikrivajo ali odkrivajo svojo bolezen. Udeleženci v raziskavi so uporabili naslednje metode:
- Prikrivanje
Depresijo so preprosto skrivali pred drugimi. To je vključevalo zavzeto skrivanje informacij in vedenjskih vzorcev. - Izmišljevanje
Osebe so delile napačne informacije, da bi prikrile svojo depresijo. Udeleženec je na primer lagal svojemu nadrejenemu o psihiatričnih pregledih. Namesto tega je šefu rekel, da mora k zdravniku zaradi težav z migreno. - Zakrivanje
Na ta način so skrili resnico oz. si nadeli masko – lažen obraz, kot je na primer nasmeh, ko si tega niso želeli. - Signalizacija
Namigovali so na depresijo, vendar niso bili tako jasni, da bi kolegi lahko razumeli, da trpijo za depresijo. Ob tem so odkrito govorili o življenjskih izzivih, kot sta ločitev ali izguba. - Omejeno razkritje
Povedali so o nekaterih vidikih svoje depresije, vendar niso razkrili popolnih informacij. Na primer, razkrili so svoje težave z duševnimi boleznimi, niso pa omenili, da jemljejo zdravila ali da so bili hospitalizirani. - Selektivno razkritje
Povedali so je določenim posameznikom na delovnem mestu – ne vsem. - Transparentnost
Ta metoda popolnega razkritja se lahko zgodi, ko so bili posamezniki na splošno odprti glede svoje depresije in so o njej povedali vsem. - Zagovorništvo
To je način, ko bolniki naredijo korak dlje. Ne samo, da v celoti razkrijejo svoje duševno stanje, ampak se tudi zavzemajo za ozaveščanje drugih.
Avtorica študije je pokazala, da ljudje ne razkrivajo ali prikrivajo resnice, vendar priznanje pred javnostjo poteka mešano, odvisno od človeka in okoliščin.
Na eni strani bolezen popolnoma prikrivajo tisti, ki se bojijo stigmatizacije in/ali se soočajo s strahom pred odpuščanjem.
Nekateri delno razkrijejo informacije. Follmerjeva pravi, da ti zaposleni še preizkušajo, kako se bodo drugi odzvali na njihovo razkritje.
Na drugi strani so zaposleni, ki so zelo odprti glede svoje diagnoze depresije in odkrito spregovorijo.
Na splošno pa študije rezultati kažejo, da se zaposleni spopadajo in obvladujejo depresijo na različne načine glede na osebnostne značilnosti in situacijo, v kateri se nahajajo. V vsakem primeru Follmerjeva organizacijam priporoča, da zagotovijo delavcem prijazno in podporno okolje.
Ko delamo z ljudmi in se z njimi srečujemo, bi bilo včasih dobro, da se preprosto ustavimo in vprašamo: »Kako si? Kaj lahko storim, da ti pomagam? Če kaj potrebuješ, sem tukaj.«
Follmerjeve ugotovitve so objavljene v Group & Organization Management
Vir: https://neurosciencenews.com/depression-work-18990/
