Po dveh novih študijah1 raziskovalci pravijo, da je pozitivne učinke potrdilo že več raziskav, vendar so bile precej splošne. »Kar je zanimalo naj je bilo, kako trenutna vadba vpliva na znake in pojavnost depresije,« je povedal Jacob Meyer, profesor kineziologije in glavni avtor obeh raziskav.
V prvi študiji je sodelovalo 30 odraslih, s hujšimi depresivnimi epizodami. Udeleženci so vadili in večkrat izpolnjevali elektronske ankete ter tako poročali o opažanjih. Podatke so podali neposredno pred vadbo, na polovici in po 30-minutni seji. Ponovno so jih vprašali o opažanjih 25, 50 in 75 minut po vadbi. Spremljali so tiste, ki so kolesarili in jih primerjali s tistimi, ki so sedeli.
Tisti, ki so kolesarili med prvim obiskom, so se vrnili teden dni pozneje, da bi opravili poskus s 30-minutnim sedenjem in obratno.
Kaj so opazovali in spremljali med raziskavo?
Vsaka raziskava je vključevala standardna vprašanja in lestvice za merjenje simptomov depresije ter več kognitivnih nalog, vključno s Stroopovim testom. Raziskovalci so nato uporabili podatke ankete in iskali morebitne spremembe. Osredotočili so se na tri značilnostih depresivne motnje: depresivno stanje razpoloženja (npr. žalostno, malodušno, mračno), anhedonija (tj. izguba zanimanja in uživanja v dejavnosti, v katerih ste prej uživali, nesposobnost doseganja potrebnega zadovoljstva v življenju, nemotiviranost, malodušje, nizka stopnja energije) in upad kognitivnih funkcij (tj. , težave pri razmišljanju, žongliranje več informacij hkrati).
Kaj so pokazali rezultati?
Med kolesarskim eksperimentom se je depresivno razpoloženje udeležencev izboljšalo v 30 minutah vadbe in vztrajalo do 75 minut po njem. Izboljšanje anhedonije je začelo padati po 75 minutah po vadbi, vendar je bilo še vedno boljše od ravni anhedonije pri udeležencih v skupini, ki ni telovadila.
Kar zadeva kognitivne funkcije, so bili udeleženci, ki so kolesarili, hitrejši na Stroopovem testu med vadbo, vendar relativno počasnejši 25- in 50-minut po vadbi v primerjavi z udeleženci v skupini, ki je počivala. Meyer je dejal, da je potrebnih več raziskav, da bi razumeli, zakaj pride do tega. Dobra novica je, da lahko »izboljšanje depresivnega razpoloženja in anhedonije traja več kot 75 minut«, še dodaja.
Zanimivo bi bilo pojasniti, kdaj začnejo učinki upadati in zakaj.
Ali lahko kratkoročne koristi vadbe uporabimo še za kaj?
Vprašanje je, ali lahko pridobljene info, da vadba pozitivno vpliva na počutje, uporabimo še za kakšno drugo področje. To je raziskovalna skupina izvedla v ločeni pilotni študiji.
Polovica od desetih udeležencev se je samostojno zmerno rekreirala. Kolesarili, tekli ali hodili so 30 minut z zmernim tempom, ki so ga preverili s podatki na pametni uri. Vsak udeleženec je v raziskavi sodeloval vsak teden. Druga polovica je prosto nadaljevala s svojimi vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so delali pred prvo raziskavo.
Ob koncu osemtedenskega programa so udeleženci v obeh skupinah pokazali izboljšanje, vendar so imeli tisti, ki so telovadili pred pogovorom s terapevtom, izrazito zmanjšanje simptomov depresije.
Rezultati kažejo, da bi vadba lahko pomagala povečati koristi terapije za odrasle z depresijo
“Pri tako majhni skupini nismo izvedli formalnega statističnega testiranja, vendar so rezultati obetavni,” je dejal Meyer. “Na splošno je pilotna študija pokazala, da so bili ljudje zainteresirani in bi se držali kombiniranega pristopa, in zdi se, da ima vadba nekaj učinkov na depresijo in mehanizmov na terapijo.”
Eden od teh mehanizmov se nanaša na odnos med klientom in terapevtom. Če nekdo čuti povezavo s svojim terapevtom, je dejal Meyer, obstaja večja možnost, da bo še naprej hodil na terapijo in bodo vaje verjetno imele večji učinek. Raziskovalci so še povedali, da bi vadba tudi lahko pripravila možgane za bolj čustveno zahtevno delo, ki se lahko zgodi med terapijo.
1 Študiji so vodili raziskovalci na državni univerzi Iowa
Vir: neurosciencenews.com/exercise-depression-20292
