Pozdravljeni,

Se še komu zdi, da osebni zdravniki o nas razmišljajo kot o nujnem zlu in da smo vsi kot hipohondri?

Imel sem operacijo hernije. Operacija je bila potrebna zaradi vkleščenega živca v hrbtenici. Po operaciji je sicer precej bolje, vendar so bolečine še vedno prisotne, blažim pa jih lahko s protibolečinskimi tabletami (kar pred operacijo sploh ni pomagalo). Vendar, imam zdravnico, ki mi zgleda ne verjame in mi nikakor noče predpisati novih zdravil.

Ob tem naj dodam, da sem na bolniški, drugič v 13 letih in da nisem hodil k zdravniku za vsako figo. Vem, da je moja osebna zdravnica malo “posebna”, z veseljem bi jo zamenjal, ampak nihče ne sprejema novih pacientov.

Kako delati s takim zdravnikom, ki ne zaupa meni, jaz pa ne njej. Zgleda sva obsojena na sodelovanje, bolečine imam jaz, ona pa v rokah škarje in platno…

LP