Pozdravljeni,

na vas se obračam, ker bi rada nekaj razumela in končno premagala. Že od konca srednje šole se borim z izrednim stresom pred izpiti. To prinese, da če se česarkoli na novo lotim, celo plačam tečaj ali fakultetni program, ob stresu ne opravim izpitov in vržem stran svoj čas in denar. To se mi dogaja zadnjih 10 let, stara sem 28. Zelo me bremeni, ker menim, da sem inteligentna in tudi spomin mi ne deluje slabo, razen na ukaz pa mi spomin pogosto ne deluje dobro – ob velikem stresu. Je res tudi, da sistem v šoli, kjer se pod stresom skuša zapisati, kaj reče profesor in delaš grde zapiske, knjige, kjer je ves ta material napisan pa so zelo dolge in me to še dodatno spravlja v stres. Do točke, da se jokam doma in tresem. Hudo mi je, ker zaradi pomanjkanja izobrazbe vedno opravljam dela, ki mi niso dovolj, pogosto se zdolgočasim ob opravljanju del in plačana sem vedno okrog minimalca.

Rada bi ven stopila iz tega in bila uspešna. Ne verjamem vase dovolj, oz. ob tem stresu neham verjeti vase.

Če vam kaj pomaga za razumevanje napisanega, šla sem čez depresijo (s pomočjo psihologinje), ampak kar se zgodi, da ob velikem stresu začnem poleg anksioznosti dejansko doživljati tudi neko obliko depresije. Zelo se zablokiram. Hvala bogu sedaj želim ustaviti čas in zbežati, nimam pa več tega, da nočem več živet, torej tahudo od depresije je definitivno za mano. Želim živeti in želim biti uspešna. Želim potovati. Želim ljubiti. Samo vse to me spravlja v stres.

Če je kdo šel čez to in premagal, me zanima, kako.

Če je še kdo v tem, bi z veseljem slišala vašo štorijo, lahko da si skupaj pomagamo.

Hvala za prebrano <3

Pozdravljeni!

Težave, ki opisujete so po mojem povezane z vašo anksioznostjo. Verjamem, da je takšno stanje izjemno zahtevno. Ste kdaj razmišljali o tem kaj je v tem stresu? Kaj je pod njim? Gre za neodprto skrinjico, ki je povezana s pozabljenimi dogodki in spomini ter predvsem nerazrešenimi čustvi. Dokler ostaja skrinjica zaprta izvor težav ostaja nerazrešen. Predlagam, da skušate s strokovnjakom psihoterapevtom raziskati kaj je zadaj in to tudi skupaj predelati.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljena,

vedi, da nisi edina ki se ti to dogaja. Podobno se mi je dogajalo pred cca 12 leti, ko sem opravljal vozniški izpit. na začetku sem bil zelo zagret, teorija mi je šla ful dobro ipd. Potem pa sem dobil enega čudnega inštruktorja in se mi je vse zagustlo. Postalo me je zelo strah da se bom kam zaletel z avtom, vedno kadar sem vozil sem imel pred sabo prizor kako bom povozil otroka ipd…. Na koncu sem naredil izpit, menjal sem štiri inštruktorje in tri avtošole.

Potem dolgo časa nisem vozil, sedaj pa zelo rad peljem, tudi sam na daljše razdalje (500 km). Kako mi je to uspelo? Uspelo mi je takrat, ko sem nehal nase delati pritisk da morem to dosečt za vsako ceno, pa da vsi moji prijatelji in mlajše punce imajo izpit, jaz pa ne… Vedel sem da ga bom enkrat naredil, da pa trenutno ni pravi čas za to… In čez leto dni ko se je stvar polegla, sem nadaljeval z vožnjo in takrat tudi uspešno naredil izpit.

Podobna zgodba je bila na faksu, kjer smo se učili 3D modeliranja z enim programom in mi nikakor in nikakor ni šlo… na koncu sem to s pomočjo sošolcev nekak naredil, ampak nikoli nisem dejansko razumel snovi.

Sedaj delam na drugem področju, ampak me je to 3D modeliranje začelo zanimat, in sem se naučil veliko s pomočjo vodičev na spletu. Uspelo pa mi je za to ker nisem nase izvajal pritiska, pa ker sem vedel, da tudi če mi ne uspe, imam diplomo, in tudi pri trenutnem delu tega ne bom potreboval.

Skratka, moj nasvet je ta da ne jemlji svega preveč resno, pa preveč nujno, da če ne boš naredila, bo konec sveta ipd… to samo sproža tesnobo in anksioznost… probaj bolj na easy, tako bolj za šalo kot za res.