Po nekaterih ocenah ima laktozno intoleranco, torej težave s prebavljanjem mlečnega sladkorja zaradi pomanjkanja encima laktaze, okrog 30 odstotkov Slovencev. Intoleranca je najmanj pogosta na severu Evrope, na Švedskem je število ljudi s to težavo najnižje.
Kaj se zgodi, če nimamo dovolj encima?
Ko v črevesju ni dovolj laktaze, se mlečni sladkor v tankem črevesju ne prebavi in laktoza potuje najprej do debelega črevesja, kjer ga začno razgrajati bakterije črevesne mikroflore. Pri tem pa nastanejo plini, ogljikov dioksid, vodik in metan, kar ni prijetno …
Simptomi laktozne intolerance:
- napenjanje, ki je lahko boleče
- bolečine v trebuhu
- pretakanje po črevesju
- občutek polnosti
- driska
- pri otroci se lahko pojavita slabost in bruhanje
Simptomi, ki se lahko poslabšajo zaradi stresa, pa se ne pojavijo pri vseh prizadetih. “To je odvisno od črevesne flore oziroma od občutljivosti posameznika. Nekateri so zelo občutljivi na raztezanje v debelem črevesu, drugi ne,” pravi prof. Harald Vogelsang z univerze MedUni na Dunaju.
Laktozna intoleranca je mnogokrat genetska. Dojenčki imajo še dovolj laktaze, sicer ne bi mogli prebaviti materinega mleka, gen LCT pa je kriv, da se proizvodnja encima v otroštvu in obdobju zgodnje odraslosti zmanjšuje. Intoleranca, ki je tudi dedna, se zato ne pojavi čez noč.
Laktozna intoleranca ne bo nikoli izzvenela. “Vse, kar je odvisno od naših genov, je tako fiksno kot barva oči,“ pravi strokovnjak. Izjema so le primeri, pri kateri intoleranca nastane zaradi bolezni, na primer infekcije črevesja, in telo začasno ne more proizvesti dovolj laktaze.
Dobili smo diagnozo, kaj sedaj?
Laktozno intoleranco diagnosticirajo z genskim, krvnim ali dihalnim testom. Pri prvem se v določenih časovnih intervalih meri glukoza v krvi (po obroku laktoze), pri dihalnem testu pa moramo zaužiti raztopljeno laktozo in v časovnih razmikih pihati v posebno vrečko. Nato se izmeri vsebnost vodika v izdihanem zraku, kar nam pove, ali lahko prebavimo laktozo ali ne.
Raziskave kažejo, da večina ljudi z laktozno intoleranco prenaša določeno količino laktoze z minimalnimi simptomi ali brez njih.
Dokazi kažejo, da lahko večina zaužije do 12 gramov laktoze v enkratnem odmerku – količino, ki jo najdemo v 1 skodelici (240 ml) mleka, zato se zdravljenje laktozne intolerance osredotoča predvsem na zmanjšanje laktoze v prehrani in ne na njeno odpravo.
Če imate hujše težave, se boste morali držati diete in se izogibati vsem živilom, ki vsebujejo laktozo. Vsi mlečni izdelki pa niso enako ‘škodljivi’. “Zelo mastni in dolgo zoreni mlečni izdelki, kot sta maslo ali trdi sir, skorajda ne vsebujejo laktoze,” pojasnjuje Vogelsang. Fermentirani mlečni izdelki ( jogurt, kefir, skuta) imajo prav tako manjšo vsebnost laktoze ter vsebujejo laktične bakterije, ki pripomorejo k razgradnji laktoze. Se pa laktoza skriva v številnih predelanih živilih, na primer čokoladi, zato je treba spremljati deklaracije.
V čem se laktozna intoleranca razlikuje od alergije na mleko?
Pri alergiji na mleko gre za nenormalen imunski odziv na beljakovine, ki jih najdemo v mleku. Čeprav imata nekaj skupnih simptomov (slabost, driska, bolečine v trebuhu), imata na telo različne učinke. Simptomi, značilni za alergijo na kravje mleko, se izrazijo predvsem na dihalih in koži. Najpogostejši so koprivnica, srbenje okoli ust, otekanje ustnic, jezika ali grla, zasoplost in bruhanje. Zaradi alergije na kravje mleko lahko pride celo do anafilaksije.
