V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe: Dora, Svit in Zora. Medtem ko vsi trije odkrivajo rakava obolenja, še preden se hujši znaki pojavijo, programa Dora in Svit odkrivata tudi predrakave spremembe, ki bi se potencialno v rakava stanja lahko razvile. Zato jih preventivno odstranijo še preden se razvijejo.
Kako pomembno je odzivanje na povabila preventivnih presejalnih programov, zna pritrditi tudi Franci Strle, ambasador programa SVIT, ki se je pred leti še vedno dovolj hitro odzval na povabilo k pregledu programa Svit. »Na prvo povabilo se je odzvala samo žena, sam sem mislil, da tega ne potrebujem. Ko je povabilo prišlo naslednjič, me je prepričala in sem se odzval tudi sam. Na srečo še dovolj hitro. Zato res iskreno pozivam vse, da se odločijo za preventivno ravnanje. Udeležba v presejalnih programih lahko reši življenje.«
Vsi trije omenjeni programi so pri nas uspešni, dosegajo prek 70% odzivnost oziroma udeležbo. »Program Dora je v preteklem letu dosegel celo rekorden odziv, 77 odstotkov,« je pojasnila izr. prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ta praksa vpliva na uspešnost zdravljenja, saj je rak, ki je odkrit zgodaj, ozdravljiv. »V Sloveniji se je preživetje v zadnjih dobrih 30 letih povečalo za 100 odstotkov. Če smo tri desetletja nazaj 5-letno preživetje beležili v 30 odstotkih, je danes 60-odstotno.« To je velik dosežek, kateremu gre dodati še bliskovit razvoj stroke ter konstantno izobraževanje, ki se na področju onkologije redno izvaja.
Preživetje se torej povečuje. Kot pravi Maja Ravnik, predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor, »je ravno ta kazalnik tisti, ki podaja vpogled v celotno sliko. Prihod bolnika vpliva na to, kako se bo vse odvilo dalje; ali bo iz te vstopne točke hitro napoten v obravnavo, kako bo ta potekala, kako uspešno bo zdravljenje pa tudi kako hitro se bo posameznik vrnil nazaj v družbo, saj je rehabilitacija pomemben del celotnega procesa.«
Pri preventivnem ravnanju gre upoštevati tudi družinsko zgodovino. Že samo poznavanje zgodovine raka v družini, naj bo motivacija in opozorilo za skrbno samopregledovanje in spremljanje telesnih sprememb. »Danes vemo, da je dednih približno 10 odstotkov rakov,« pojasnjuje izr. prof. dr. Irena Oblak, zato dodatna pozornost pri poznavanju družinske anamneze ni odveč. S slednjo naj bo seznanjen tudi vaš družinski zdravnik, ki bo znal ustrezno spodbuditi k preventivnemu ravnanju.
