Pozdravljeni.
Na vas se obracam, saj ne vem kako naj pristopim k situaciji.
Imam 4 mesecno deklico, katera je polno dojena, spi v zakonski postelji med manonin partnerjem od 3 tedna naprej (prej je bila v postejici, nato pa je bila prehlajena in sem jo zelela imeti ob sebi – prav tako je dojenje lazje).
Punca pridno raste in ima ze skoraj od rojstva daljse spance ponoci (zdaj se dojimo ponoci 2x – 23h ter 4h).
Ker je navajena, da spi med nama, jaz pa bi si pozelela spanca, kjer ne spim “na lati”, prav tako menim da bi se tudi ona bolje naspala zaradi najinega obracanja okoli, ne vem kako naj jo privadim na njeno posteljico.
Nedavno sem jo dala v postejico, nazgala igrace nad njo, bila zraven, vendar ni zelela zaspati (ker navadno zaspi med zadnjim dojenjem ob 20h kar na dojki), kljum temu da je bila sita.
Nekaj casa se je notri igrala, bila navdusena nad igrackami (kljub mencanju oci), vendar ne in ne zapreti oci. Govorila sem mirno in tisje, da naj zaspi, da sem zraven nje. Po zacetnem navdusenju, je zacela stokati (klicati, češ, tu sem konec, vzemi me ven).
Pustila sem jo stokati priblizno 15-20 min, se zmeraj pa sem bila ob njej.
Nisem pristas stare sole “pusti jokat, se bo ze navelicala”, saj klice z razlogom (isce blizino).
Kasneje sem popustila in jo dala v postejo poleg mene (partner navadno pride kasneje v posteljo).
Dejansko je druzinska postelja le en izmed “problemov”.
Partner jo zaradi obveznosti redko uspava, tako da je navajena zaspati samo ob meni, pa se to z dojko v ustih.
Prosim za nasvet kako pristopiti k temu, da bi jo odvadila, da zaspi le na dojki (to sicer dela samo, kadar sva sami – ce imamo obiske, brez problema zaspi sama, ce smo le v blizini in slisi pogovor), da uspesno zaspi ob partnerju (pri ostalih ji ni problem zaspati, le pri njemu ne – sicer babici praviloma zibajo da zaspi, nato pa jo dajo spati na posteljo/kavc) ter pripeava glavnega spanca po vecerji v svoji postejici.

hvala

Težavice, ki jih opisujete, je doživljala večina mam – možnosti, kako ravnati, pa je neskončno – in močno upam, da bo kakšna obiskovalka MedOverNeta dodala svoje izkušnje “iz prakse”.

Zlobno lahko pripomnim, da je najlažja (ne pa najcenejša) rešitev nakup večje zakonske postelje. Neprijazna bi bila tudi selitev partnerja na kavč (kar bi bilo – vsaj po “tonu” vašega pisanja – njemu morda celo všeč, kot izgovor, zakaj ni bolj aktivno vključen). Možna (a moteča) bi bila tudi vselitev babice uspavalke k vam.

Očitno je mlada damica zelo navezana na vas – in ko vas začuti, vas tudi izkoristi. Zato je malo upanja, da se bo takšnega načina odvadila kar “sama od sebe”, zanesljivo bo naporno in vseeno povezano z jokom. Če boste seveda vztrajali…

Nekaj mi pravi, da boste v tem vzorcu še vsaj do kakšnega dopusta – ko bodo razmere uspavanja drugačne, tudi utrujenost bo večja ob zanimivostih preko dneva… In partner bo imel več časa. Predvsem pa bo odločilen dejavnik čas – njeno odraščanje ter zrelost.

Mi je res žal, da nimam “čudežne palčke” in ne poznam zdravila za to težavo. A ostaja upanje, da bo kakšna mama, ki je šla pred kratkim čez podobne stiske, napisala kaj bolj uporabnega.

Pozdrav,