Raziskovalci s KU Leuven in UHasselt so naredili prve korake k reprodukciji človeške sklenine z uporabo matičnih celic iz naših lastnih zob.
Po poročanju De Morgena bi ta preboj lahko privedel do konca uporabe sintetičnih zalivk, prav tako pa bi se lahko izboljšale tudi zobne kreme.
Zobna gniloba oziroma karies je najbolj razširjena bolezen ustne votline na svetu, pri čemer se ocenjuje, da nezdravljenje kariesa prizadene več kot 2 milijardi ljudi, kar povzroča resne zdravstvene težave.
Raziskovalca Hugo Vankelecom in Lara Hemeryck (KU Leuven) sta skupaj z Ivom Lambrichtsom in Annelies Bronckaers (UHasselt) naredila prvi pomemben korak k novi rešitvi v obliki biološke zobne sklenine.
Zamenjava starega zobnih zalivk
Zobje so vsak dan izpostavljeni kislinam in sladkorjem, ki poškodujejo sklenino. Če so poškodbe prehude, se poškodovane grizne površine z jamicami in medzobni prostori zapolnijo s sintetično belo pasto.
“Pod tem polnilom lahko celice še vedno odmrejo. Zato je treba včasih zalivko izvrtati in ponovno očistiti. Poleg tega se vedno lahko pojavijo majhne razpoke, v katerih se lahko ugnezdijo bakterije in povzročijo nov razvoj kariesa.”
Za raziskovalce zanimalo, ali je mogoče izdelati sklenino na podlagi matičnih celic iz zobnega mešička, membrane, ki obdaja človeške zobe, ki še niso zrasli.
Tandglazuur op een natuurlijke manier herstellen dankzij tandstamcellen? Misschien wel dankzij een nieuw onderzoeksmodel van @HugoVake van #kuleuven i.s.m. @uhasselt 🦷https://t.co/tviGM4EryE
— KU Leuven (@KU_Leuven) April 21, 2022
“Z izolacijo teh matičnih celic in njihovimi prilagoditvami smo dobili ameloblaste, celice, ki proizvajajo sklenino,” je pojasnil Vankelecom. “Z dodajanjem drugih matičnih celic, ki proizvajajo vezivno tkivo, smo dobili rezultat, ki je še bolj podoben sklenini naših zob.”
Do preobrazbe v zobozdravstvu je še daleč
Raziskovalcem je prvič na svetu uspelo vzgojiti to vrsto matičnih celic in jih uporabiti za posnemanje naravnega procesa proizvodnje sklenine, rezultat pa je bila objava v znanstveni reviji Cellular and Molecular Life Sciences.
Vendar pa je po Vankelecomovih besedah do trenutka, ko bo takšno biološko sklenino mogoče uporabiti v zobozdravstvu, še najmanj 10 do 15 let.
“Moje največje sanje so, da bi lahko, ko nekomu izvlečemo modrostne zobe, ohranili matične celice iz teh zob,”
je dejal Vankelecom.
“Če ima ta oseba pozneje težave s sklenino, lahko te matične celice uporabimo za izdelavo nove sklenine.”
Novi model matičnih celic ponuja tudi možnosti za raziskave v živilski industriji ali za izdelke, kot je zobna krema. Če bodo lahko matične celice, ki ustvarjajo sklenino, kombinirali z drugimi matičnimi celicami, jim bo morda celo uspelo ustvariti celoten biološki zob.
“Iz raziskav na primer vemo, da fluorid krepi sklenino, medtem ko snovi v nekaterih živilih običajno poškodujejo sklenino,” je dejal Vankelecom.
“S tem novim modelom lahko natančneje preučimo natančne učinke določenih snovi na sklenino. Sčasoma bi nam to lahko pomagalo izboljšati na primer, zobno kremo.”
