Pozdravljeni

Z partnerjem sva skupaj leto in pol,nisva več niti tako mlada jaz 40+ on enako .Zadnje čase precej razmišljam o (ne) zadovoljstvu v tej zvezi ,namreč vzela sem si malo časa in napravila inventuro tega odnosa in ugotovila,da sem več nesrečna kot srečna  saj sem bila z njegove strani večkrat deležna nesramnega vedenja ,ki ga je potem skušal popravljat na razne načine .Res njegov značaj je kar težak ima slab odnos do samega sebe in ja jasno mi je,da je utopija pričakovat,da bo dober do mene v smislu spoštovanja ,ki ga nima niti do lastne mame zakaj je tako nimam pojma ,saj mi je na vprašanje glede odnosa z primarno družino odgovoril,da oni pač tako funkcionirajo ,potem več niti nisem spraševala .Načeloma ni slab kot oseba ,ampak opazila sem veliko krat,da se postavlja v vlogo žrtve in za razmere ,ki so vedno išče krivce od zunaj skratka ni zadovoljen sam sabo kamoli srečen … To je mene počasi začelo dušit ,ker se počutim ob njem kot nekdo s katerim manipulira oz.z mojimi čustvi .To sem ugotovila,ko sem ga želela soočit z svojimi občutki kako se jaz počutim in seveda sem v njegovih očeh postala oseba,ki ne ceni njegovega truda itd.čeprav sem ga vedno pohvalila kadar je skuhal kosilo sicer jaz opravljam vsa ostala opravila kar se tiče čiščenja ,pranja,likanja itd.ker to načeloma rada počnem.Načeloma poznam vzroke za njegovo vedenje,ki pa ga zaradi preteklih dogotkov,ki niso bili povezani z mano ne opravičujem.Vem,da imamo ljudje vsak svojo potovalko “preteklosti”in,če je ne spraznimo jo nosimo sabo ter si tako otežujemo stvari vedno znova.Včeraj je počilo pri meni ampak na način,da sem mu napisala kako se počutim jaz itd.nakar sva se slišala po tel.in me je preglasil ter skakal v besedo ,da nisem mogla dokončat niti enega stavka .Občasno je celo sam priznal,da ima težave in je “težek karakter”ampak sprememb pa nobenih vsaj jaz jih nisem zaznala ,da bi spremenil kaj pri sebi ,ker mu očitno tako odgovarja .Res se nagibam k temu,da zapustim to zvezo zaradi katere sem že lani zapadla v depresijo ,hvala Bogu ozavestila dejansko stanje,da niso zadovoljene moje potrebe po bližini in ljubezni ter zdravem partnerskem odnosu ,ker ta očitno ni .Imam občutek,da sem v zvezi z manipulatorjem ali osebo z MOM ,morda se motim ampak kljub mojemu trudu,da bi se normalno pogovorila kako naprej me raje ignorira oz.ga očitno sploh ne zanima več in se vede kot užaljen otrok,ki sem ga jaz prizadela s tem,ker sem mu dala vedet,da me njegov odnos do mene moti in,da tako več nimam namena vztrajat ,da razumem tudi to,da odnosi niso ravna črta,da prihaja do sprememb pa vendar osnove oz.temelji partnerkega odnosa bi naj temeljili na medsebojnem spoštovanju in razumevanju ter podpori ,jaz sem se trudila koliko sem se lahko stala sem mu ob strani ga poskušala razumet med tem,ko je on znal bit sila prijazen ter ustrežljiv a že v naslednjem trenutku nestrpen in nesramen .

Spoštovani,
ker niste zastavili vprašanja, le delim vaš zapis. Mogoče dodam le to svojo misel. Iz vašega zapisa je videti, da ste se znašli v notranjem konfliktu. Rešitev je seveda v razrešitvi tega konflikta. Kar je pa lažje reči kot storiti. Lahko bi vam pomagalo bolje razumeti sebe. V zapisu ste podrobno analizirali partnerja in pokazali dober uvid v njegovo psiho. Niste pa zapisali analize sebe. Tako, da bralci ne moremo vedeti kako dobro poznate svojo potovalko preteklosti in s tem svoj prispevek k tej vezi (mogoče tudi k preteklim vezam?). Lahko bi to bil koristen prvi korak k razrešitvi dileme. Če želite kaj dodatno vprašati, kar dopišite in bom odgovoril.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pozdravljeni ,

Hvala za odgovor.Se strinjam nisem izpostavila svoje “potovalke” kar bi bilo nujno v prvi vrsti,saj je partner le odsev nas samih oz.zakaj se zapletemo v odnose z nekom ,ki je popolno nasprotje nas samih kaj je razlog temu ?… Sama imam za sabo prav tako dve daljši vezi,ki sem ju tudi zaključila zaradi ljubezni in spoštovanja do sebe .Omenila bi še to,da sem sicer v krajšem času od prve objave spremenila to,da se posvečam sebi in pustim vlogo žrtve ,ker tega nisem nikoli prakticirala saj vem,da to ni nobena rešitev.Jasno mi je tudi,da je vsak odgovoren za svoja čustva in ravnanje . Da nam nekdo ne more dat nekaj časar ne poseduje sam npr.ljubezni,razumevanja,podpore itd.Edino kar je dejstvo je to,da sem prehitro skočila v zvezo na način skupnega življenja brez ,da bi ga prej dobro spoznala iz druge plati in se šele potem odločila za nadaljni korak ,čeprav lahko tudi sedaj spremenim in se odločim drugače .

L.p.

Joj kako te razumem, pri meni je isto kaj ko prideve v kontakt?