Dehidrirana in suha koža sta izraza, ki ju ljudje velikokrat napačno uporabljajo. Eno je tip kože, drugo pa je stanje kože. Dehidrirani koži primanjkuje vlage, medtem ko je suha koža tista, ki ji primanjkuje naravnih olj.
Suha koža je običajno gensko pogojena, medtem ko je dehidrirana posledica življenjskega sloga, izpostavljenosti soncu, zdravil, napačne nege, poškodovane kožne bariere, itd.
V nadaljevanju opisujemo glavne razlike med dehidrirano in suho kožo, kako preveriti, ali je koža dehidrirana, vzroke in nadaljnjo nego.
Vzroki za dehidrirano in suho kožo
Vzroki za dehidrirano in suho kožo se lahko razlikujejo glede na dejavnike, kot so:
- ravnanje s kožo
- zdravstveni – nekatera bolezenska stanja lahko povzročijo izgubo naravnih olj in vlage
- okoljski – določeni sprožilci v zraku lahko vplivajo na hidracijo ali vlago v koži
Dehidrirana koža
Dehidrirana koža je stanje, pri katerem koža postane suha zaradi pomanjkanja vlage. Dehidracija je običajno posledica nezadostne količine zaužite tekočine, da bi telo lahko opravljalo vse svoje običajne funkcije.
Do dehidracije pride, ko iz telesa odide več vode in tekočin, kot jih vanj vnesemo. Z manj vode mora telo prednostno oskrbovati organe za podporo potrebnih funkcij, pri čemer manj vode dobi tudi koža. To povzroči dehidracijo kože.
Poleg zmanjšanega vnosa vode je dehidracija lahko tudi posledica:
- prekomernega znojenja zaradi vadbe ali zdravstvenega stanja, znanega kot hiperhidroza,
- izgube tekočine zaradi diareje,
- povišane telesne temperature,
- sončnih opeklin ali vročinskega udara,
- zdravstvenih stanj, kot je sladkorna bolezen,
- zdravil, ki povzročajo neravnovesje tekočin, kot so antihistaminiki ali odvajala,
- neustrezne nege.
Suha koža
Suha koža je tip kože, ki se pojavi, kadar koži primanjkuje olj.
Dejavniki, ki še vplivajo na nastanek suhe kože, so lahko naslednji:
- hormonska neravnovesja, na primer med menopavzo,
- okolijski dejavniki,
- pretirano umivanje,
- uporaba agresivnih pilingov,
- nekatere sestavine v milu,
- podhranjenost in izguba telesne teže,
- starost,
- nekatera kožna obolenja, kot je dermatitis,
- druge bolezni, kot sta hipotiroidizem ali kronična bolezen ledvic.
Test za dehidrirano kožo
Obstajajo sicer strokovni testi za ugotavljanje stanja kože, a tudi sami lahko ugotovite, kakšno je stanje vaše kože.
S preprostim testom ščipanja lahko ugotovite, kakšna je vaša koža. Uščipnite se v lička ali hrbtišče dlani in rahlo stisnite. Če se koža povrne v prvotno stanje v treh sekundah, je vlažnost vaše kože ustrezna oziroma zadovoljiva. Če se ne, je koža najverjetneje dehidrirana.
Ustrezna obravnava in nega kože
Svetujemo, da se posvetujete s strokovnjaki za nego kože, glede izbire ustreznih izdelkov in postopkov.
Za nasvet smo povprašali tudi Lauro Sardinšek, mag. kozm., dipl. m.s, iz Dermestetike LS.
»Suha in dehidrirana koža zahtevata pravilno in redno nego s skrbno izbranimi kozmetičnimi izdelki, s katerimi navlažimo kožo, obnovimo hidrolipidni sloj na koži in tako zmanjšamo transepidermalno izgubo vlage ter povečamo barierno sposobnost kože. Zavedati se moramo, da se nega suhe in dehidrirane kože med seboj razlikuje, saj moramo dehidrirani koži zagotoviti predvsem vlago, medtem ko suhi koži dodajamo maščobne komponente, ki posnemajo naš hidrolipidni sloj. Ne glede na to, ali je koža suha ali dehidrirana, pa bodimo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni, da ti vsebujejo koži naravno prisotne snovi.
Kadar govorimo o dehidrirani koži, tej primanjkuje vode oziroma je izgubila sposobnost zadrževanja le-te, zato moramo z ustreznimi kozmetičnimi izdelki povečati njen nivo vlažnosti in hkrati zmanjšati transepidermalno izgubo vode. Za izboljšanje vlažnosti kože se priporoča uporaba kvalitetnih vlažilcev oziroma naravnih vlažilnih faktorjev – ti so naravno prisotni v koži in regulirajo vlažnost kože. K naravno vlažilnim faktorjem prištevamo proste aminokisline, glicerol, laktat, ureo/sečnino, mineralne soli in sladkorje, eden izmed najbolj poznanih vlažilcev pa je tudi hialuronska kislina. Z nanosom vlažilnih serumov koži dodajamo vlago, a za nadaljnjo izgubo vode je potrebno to vlago zakleniti v kožo, kar dosežemo z uporabo emolientov ali okluzivcev, ki tvorijo hidrofobno plast na površini kože in tako preprečuje izhlapevanje vode.
Ker suhi koži primanjkuje predvsem maščobnih komponent, za obnovo barierne funkcije kože, nadomeščanje epidermalnih lipidov ter obnavljanje razmerja lipidov, v kozmetičnih izdelkih poiščite kombinacijo rastlinskih olj, ki vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Ustrezno površinsko delovanje in zaščitno nalogo lahko dosežete tudi z vnosom fosfolipidov, sfingolipidov in ceramidov, ki prispevajo k dolgotrajnejši obnovi kože in njeni navlaženosti. K obnavljanju kožne bariere tako pripomorejo predvsem sončnično, avokadovo, mandljevo, arganovo, sojino, borečevo ter jojobino olje, dodatek mineralnih in silikonskih olj ter vazelina, ki deluje kot okluzivno sredstvo, pa prepreči dodatno izgubo vode iz kože.
Z nepravilno nego in izbiro neustreznih tretmajev lahko stanje kože še poslabšamo, zato je izbira ustreznih kozmetičnih izdelkov za nego kože ključnega pomena.«
