Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi.
Kaj je klopni meningoencefalitis?
To je resna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo 7−14 dni po okužbi. Bolezen običajno poteka dvofazno. Prvo obdobje bolezni je videti kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja okrog 8 dni. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice (glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina), včasih tudi trajne ohromitve (5 %) ali celo smrt (1 %). (Vir: NIJZ).
Bralka na forumu pediatrija sprašuje o tveganju ter morebitnih stranskih učinkih cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu:
»Pozdravljeni!
Prosila bi vas za nasvet, in sicer. Imam sina starega 8 le. Živimo v okolici Kopra,7 km od obale, v vasi.
1) Ali je tudi na obali ta bolezen, ki jo prinašajo klopi, obstaja primer, ko so ljudje na tem območju dobili in zboleli za to bolezen?
2) Bojim se stranskih učinkov cepiva (kakšnega raka, epileptičnih napadov, avtizma…), glede na to, da je treba potem celo življenje prejemati poživitveni odmerek na 3 oziroma 5 let.
3) Ali otroci pri tej starosti, če zbolijo, ostanejo lahko hromi ali duševno prizadeti?
4) Če otrok dobi klopa in potem čez čas cca 1 teden vročino, ali lahko se ugotovi že takrat, da je lahko od klopa in se potem to prej že zdravi tako, da se dajejo zdravila proti vnetju osrednjega živčevja, preden nastopi druga faza bolezni?«
Odgovor pediatrinje, Tatjane Grmek Martinjaš, dr. med., specialistke pediatrije, moderatorke foruma Pediatrija:
»Razširjenost KME (klopnega meningoencefalitisa) lahko pogledate na tej povezavi. Za Koper velja, da je pojavnost malce pod slovenskim povprečjem.
Nikjer nihče ni poročal o povezavi med cepljenjem (še posebej proti KME) in avtizmom, rakom, epilepsijo.
Otroci lahko zbolijo in lahko imajo težek potek s posledicami.
Pri KME gre za virusni meningoencefalitis, kjer specifično zdravljenje ne obstaja. Pogosto v fazi vročine ni možno ugotoviti, za kaj točno gre. Šele ko se pridruži glavobol, posumimo, da gre morda za virusni meningoencefalitis.«
Kako preprečimo vbod klopa?
Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, visoki čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se s sredstvom za odganjanje klopov (repelentom). Po vrnitvi domov natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
