S partnerjem sva se znasla v eni dilemi.

Sva par,ki ziviva skupaj in tudi v prihodnje pricakujeva skupno prihodnjost.

Imava pa en problem. Njegova babica me za nic na svetu ne  sprejme.

On gre obcasno sam na jratek obisk in ji pomaga ce potrebuje.

Zdaj se je pa zataknilo,ker babica praznuje 70 let in poleg cele familije je tudi on povabljen,jaz pa nikakor.

In sva v dilemi,kaj je bolj prav…babici dat jasno vedet,da sva par in tega ne more zahtevat ali da gre pac sam na druzinsko zabavo.

 Spoštovani Cleopatra2022,

slučajno sem našla vaš neodobren in neodgovorjen post in se vam opravičujem, da vam pozno odgovarjamo. Ne vem ali je babica svoj rojstni dan medtem že praznovala in kako sta se odločila, morda vama pa odgovor še pride prav, sicer pa za kdaj drugič.

Žal mi je in si predstavljam, da vam oz. vama obema s partnerjem  ni prijetno in oba boli, če vas njegova babica zavrača in vas ne sprejme kot partnerke njenega vnuka.  S tem ne sprejema tudi njega.  Kaj se dogaja babici in kaj ona čuti in doživlja, kaj ji je tako nesprejemljivo, da je  zavračajoča in jezna, je  nekaj njenega in je to njena odgovornost.  Ne da jo opravičujem, pojasnjujem, da morda projicira svoja nesprejemljiva čutenja, ki spadajo kam drugam, v vas. Verjamem, da vas to prizadene in vam s tem ni v redu in tudi razumem, da se ne morete kar pojaviti na obisku ali rojstnem dnevu, če vam daje sporočila o nezaželjenosti.    

Vprašanje je kaj naredite  vi oz. vaš partner, kako se odzovete (ste-a tiho ali poveste-a, se zagovarjate-a, jezite-a, očitate-a, trpite-a….). Zanima me, če se je partner skušal z njo sam osebno pogovoriti ter sploh ve kaj v resnici babico tako moti. Problem je med babico in vnukom, torej med njo in vašim partnerjem, in problem bi lahko rešila le onadva. Vi nimate nič s tem, partner se mora sam odločiti ali bo in koliko bo sodeloval z domnevno nesodelovalno babico, če ona ne sprejema njega in njegove izbire. To vključuje tudi to koliko ji bo (še) pripravljen pomagati, če ga zavrača oz. če  zavrača vas kot njegovo partnerko in kdaj in kolikokrat bo (še) hodil na družinske zabave oz. obiske. Vse to bi moral partner globoko razmisliti in jasno dati vedeti babici ter reagirati skladno s tem. Ponavljam, da namesto partnerja vi ne morete narediti ničesar. Sicer je čisto ok, da vi sprašujete, v resnici pa bi moral pisati ta post on, s čimer bi prevzel odgovornost za razrešitev.

Če si partner ne upa zagristi v to kislo jabolko, se problem prenese med vaju. Pojavi se vprašanje kako se vi počutite, če gre on sam tja, vi pa ne smete oz. ne morete iti, ker niste povabljeni. Vprašanje je kaj se začne oz. se bi začelo ob takšnem zavračanju prebujati vam, kakšne podlage že obstajajo pri vas…,  Vprašanje je koliko se uspeta vidva med sabo pogovoriti o vajinem doživljanju, koliko to vzameta resno… Skratka, cela stvar ima globljo dinamiko in ozadje kot izgleda na prvi pogled (torej ne gre zgolj za iti ali ne iti na njen okrogli rojstni dan), pač pa vama obema toplo priporočam terapevtsko obravnavo, saj se iz omenjene težave pokaže in odpre še cela vrsta odnosov, prepričanj, čutenj in vedenj…, ki se lahko manifestirajo kasneje v vajinih odnosih…

Vse dobro vam/a želim.