Po podatkih Nacionalnega Inštituta za Javno Zdravje (NIJZ) je sladkorna bolezen oziroma diabetes mellitus skupina različnih bolezni za katere je značilna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov diabetesa, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Zaradi svoje pogostosti ter zahtevne, predvsem pa kompleksne obravnave, omenjena bolezen predstavlja velik izziv tako za bolnika kot tudi za zdravnika. Po podatkih MedicalNewsToday (MNT) je škoda, ki jo lahko napravi zelo resna. Pogoste so okužbe v stopalih, ki se hitro lahko razširijo po telesu in tako poškodujejo tudi druge organe. Nemalokrat so tovrstne poškodbe smrtno nevarne. Medtem ko večina bolnikov navadno ne razvije hujših zapletov na stopalih, je sladkorna bolezen še vedno eden glavnih vzrokov za amputacijo.
Okužba stopal in sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je običajno posledica pomanjkanja insulina (diabetes tipa 1) ali odpornosti proti inzlulinu (diabetes tipa 2). Inzulin velja za esencialni hormon, ki celicam pomaga absorbirati sladkor iz krvi za zadostno količino energije. Če ta proces ne deluje pravilno, sladkor še vedno vztraja pri kroženju v krvi, kar pa povzroča zdravstvene težave. Dolgotrajna obdobja povišane ravni sladkorja v krvi lahko povzročijo poškodbe živcev ter težave s cirkulacijo, kar posledično lahko poškoduje tudi stopala.
V tem članku bomo obravnavali številne težave s stopali, ki nastanejo zaradi sladkorne bolezni. Najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo ljudje s slabo nadzorovanim diabetesom so naslednji:
- Diabetična nevropatija
Ljudje s sladkorno boleznijo imajo po podatkih MNT so bolj nagnjeni k perifernim arterijskin boleznim zlasti, če ne jemljejo zdravil ali če imajo težave z nadzorovanjem krvnega sladkorja. Periferna arterijska bolezen se pojavi, ko maščobne obloge zožajo krvne žile ter zmanjšajo cirkulacijo. Omenjena bolezen tako prizadane žile, ki so povezane z okončinami kot so roke in noge, kar posledično zmanjša pretok krvi v obeh. Zmanjšan pretok krvi pa večkrat povzroči hudo bolečino, okužbe ter rane, ki se celijo dokaj počasi.
Sčasoma lahko periferna arterijska bolezen povzroči tudi poškodbe živcev, kar vodi v otrplost stopal. To lahko ljudem s sladkorno boleznijo oteži občutke v okončinah, medtem ko visoka raven krvnega sladkorja lahko poškoduje tudi živce ter zmoti njihovo sposobnost pošiljanja signalov po telesu. Tovrstno stanje otežuje, da bolnik občuti draženje, bolečino in celo okužbo v nogah. Oseba morda niti ne opazi ureznin, ran in mehurjev, kar zdravljenje hkrati podaljša in oteži.
- Žulji in mehurji
Sladkorna bolezen poveča tveganje za nastanek mehurjev in žuljev na več načinov. Diabetična nevropatija lahko osebi oteži, da ve, kdaj mu na primer ne ustreza velikost čevlja, prav tako pa lahko spremeni tudi način gibanja, kar poveča tveganje za nastanek mehurjev in žuljev. Ljudje s sladkorno boleznijo lahko razvijejo tudi stanje, ki mu rečemo bulozni diabetes, ki se nanaša na spontano tvorbo žuljev oz. mehurjev. Niti zdravniki ne vedo povsem natančno, zakaj se pojavijo. Žulji in mehurji se lahko okužijo, povzročijo bolečino ter povečajo tveganje za okužbo, ki se širi po telesu.
- Diabetične razjede
Po podatkih MNT približno 7 % bolnikov s periferno nevropatijo vsako leto razvije diabetične razjede na stopalih. Kombinacija slabe cirkulacije in poškodb živcev pomeni, da oseba morda niti ne opazi razjed, dokler le-te niso res hude. Slaba cirkulacija med drugim upočasni celjenje, zato je ob pojavi razjed potrebno temeljito in hitro zdravljenje. Razjede lahko povzročijo zelo bolečo hojo, čevlji in nogavice pa simptome lahko samo še okrepijo.
- Diabetični kalus
Kalusi so predeli trdih oziroma odebeljenih kožnih celic. Večji kalusi na stopalih lahko celo otežijo hojo ter spremenijo prileganje čevljev. Njihova glavna težava je, da povečujejo tveganje za razjede ter okužbe. Bolnik mora zato poskrbeti za primerno higieno, v primeru, da kalus ogroža stopala pa strokovnjaki priporočajo odstranitev.
- Okužbe stopal
Takšne in drugačne diabetične razjede se lahko zagnojijo, še posebej, če jih bolnik ne zdravi in čisti. Tovrstne okužbe se lahko razširijo v krvni obtok, poškodujejo možgane in tako ogrožajo življenje osebe. Bolnika lahko prizadane tudi gangrena, ki povzroči smrt tkiva in amputacijo. Okužbe stopal lahko poškodujejo osnovne strukture stopala, vključno s kostmi. Slaba cirkulacija krvi lahko poškoduje tudi osnovne strukture, kar posledično lahko spremeni obliko stopala in tako povzroči težave pri hoji. Zdravniki temu pravijo Charcotovo stopalo.
- Amputacija
Težave s sladkorno boleznijo lahko povzročijo resne okužbe. Da bi preprečili širjenje in zmanjšali poškodbe bližnjih predelov, zdravnik lahko priporoči amputacijo. Amputacija pomeni odstranitev dela telesa kot so na primer prst, stopalo ali del noge.
- Smrt
Hude težave z diabetesom do lahko smrtno nevarne, zlasti če se okužba na oziroma v stopalu razširi. Težave s stopali, ki so dovolj resne, da zahtevajo amputacijo, so glavni dejavnik tveganja za smrt, četudi zdravnik amputira stopalo, da prepreči širjenje okužbe. Študija iz leta 2021 ocenjuje, da je 5-letna stopnja preživetja po amputaciji zaradi okužbe stopala le 43 %.
Simptomi okužbe stopal
Simptomi sladkorne bolezni stopal se razlikujejo od bolnika do bolnika in so lahko odvisni od posebnih zdravstvenih težav, s katerimi se oseba v tem času sooča. Vsaka oseba s sladkorno boleznijo, ki sumi ali ki ima simptome okužbe stopal, mora nujno poiskati zdravniško pomoč. Najpogostejši simptomi okužbe stopal so:
- Izguba občutka,
- Mravljinčenje,
- Mehurji, žulji in podobne rane brez bolečin,
- Sprememba barve kože,
- Boleče mravljinčenje,
- Izcedek oziroma obarvanje na nogavicah,
- Vročina,
- Slabo počutje,
- Mrzlica,
- Tresenje,
- Šok.
Foto: Profimedia
