Pozdravljeni,

S partnerjem sva skupaj 8 let, tudi poročena. Imava 1,5 leto starega otročka in eden je še na poti. Nesporazume sproti urejava in se načeloma dobro razumeva. Partner ima precej stresno službo, ki od njega ponavadi zahteva več kot 8h/dnevno, občasno dela od doma, tudi za vikend. Sprostitev od tega išče v športu. Doma poskrbi za gospodinjstvo in se ukvarja z otročkom, bi lahko rekla super mož in oče. Oba sva bila vesela, ko sem ponovno zanosila.

Težave pa nastanejo, kadar je partner kam povabljen, ali je to zgolj samo na pivo, se to zavleče do jutra. Če bi bil to samo alkohol me morda nebi toliko motilo. Vendar, ob določeni meri alkohola potem poseže po kokainu. Preden sva se spoznala, je tega laufalo v potokih, že od začetka je vedel, da sem proti. V najino vezi je potem res zmanjšal pa se je zgodilo 2-3x na leto. Ko sva se odločala za otročka je totalno začel zdravo živeti. Kmalu po zanositvi pa se je potem spet ponovilo 2x, sprva je tudi lagal, da do tega ni prišlo, drugič tega ni mogel skriti. Bila sva tudi na posvetovanjih.

Najbolj me pa moti to, kar se je pred kratkim zgodilo. Ponoči sem ga šla iskati na zabavo, potem pa je doma preostanek noči po hiši užival kokain, kao ne more spati, naslednji dan sem ga po hiši našla na 4x koncih. Ko je prišel k sebi pa ponovno opravičevanje tako kot vedno. Seveda, nenormalno. Sama ob takih pijanih nočeh že od začetka nisem mogla spati in sem ga vedno čakala. To me zelo močno obremenjuje. Vedno se po prekrokani noči pogovoriva in vedno je ista zgodba. Tokrat sem mu postavila ultimat, če se to ponovi, se z otrokom odselim. Če sem toliko močna, da to storim pa še ne vem. Zdi se mi, da so takšna dejanja totalno neodgovorna za mladega očka.

Prosim za nasvet.

Lep pozdrav,

Spoštovana Flora77,

žal mi je, da ste se znašli v dilemi glede odnosa z možem in njegovim neodgovornim vedenjem, ko ga družba in alkohol ter kokain tako potegnejo, da zanj ne obstaja ničesar več.

Strinjam se z vašim predzadnjim stavkom o partnerjevi osebni in očetovski neodgovornosti in vas podpiram v vaši odločitvi, da za vas takšna dejanja niso in nikakor ne morejo biti več sprejemljiva in da ste se ob morebitni ponovitvi pripravljeni z otročkom odseliti. Razumem, da je to veliko lažje reči kot storiti, zato vas spodbujam, da si poiščete pomoč psihoterapevta, vaših bližnjih, prijateljic…, ki vam bodo stali ob strani. Spomnite se na svojo jezo in občutke groze, ko ste ga že večkrat iskali in reševali, in na to, da vam tega res ni več treba, predvsem pa, da to nikakor ni dobro okolje za otroke. Razumem, da je partner na drugih področjih oz. ko ni pod vplivom substanc lahko drugačen, da ga imate radi in ste lahko do njega tudi sočutni, da imate malega otročka in še enega pričakujete, vendar je pomembno, da vzamete zares samo sebe in svoja občutja ob tem.

Partner je očitno  zasvojen in zasvojenost je močnejša od njega, zato se mu bodo zagotovo takšne situacije še dogajale. Če se ON SAM ne bo pripravljen globoko soočiti s sabo in s svojo zasvojenostjo, če si ne bo priznal, da ima velike težave, ki jih sam ne bo mogel kar tako premagati, bo lahko ostal na takšni poti celo življenje. Žal mi je, da vam moram to povedati tako direktno. Vi lahko rešujete sebe in vaša otroka, delate s pomočjo dovolj dolge psihoterapije na sebi, iščete razloge za morebitno so-zasvojenost in zakaj vam je bil partner, za katerega ste že na začetku vedeli, da »v potokih jemlje kokain« privlačen…?

Ne vem kako je bilo na posvetovanjih (domnevam, da ne na psihoterapiji, ki je še globlja oblika), koliko časa sta hodila, ali ste govorili tudi o tej zasvojenosti, kaj je on rekel na vse skupaj (domnevam, da je zanikal težave, da so mu to brez vezne stvari…. ), zakaj sta prenehala….?

Svetujem vam, da si sami poiščete podporo in psihično okrepitev, ki jo potrebujete, da boste lahko stvari, za katere razumsko veste, da bi jih bilo potrebno izvesti, tudi čustveno in dejansko izpeljali…

Vse dobro vam želim.