Zgodovina darovanja moskih spolnih celic
Spoštovani,
darovanje moških spolnih celic pri nas poteka od leta 1977, ko je bil sprejet Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Z razvojem oploditve z biomedicinsko pomočjo zakonska ureditev na prelomu tisočletja ni več ustrezala zahtevam nove medicinske tehnologije, zato se je začel pripravljati nov zakon, ki je posodobil tudi pogoje darovanja spolnih celic. Zato nekaj let v vmesnem obdobju darovanja in postopkov z darovanimi celicami ni bilo. Na osnovi nove zakonodaje – Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo – smo leta 2001 na novo vzpostavili sistem darovanja spolnih celic v Sloveniji.
Lepo pozdravljeni,
Spoštovani,
Zakonska ureditev OBMP in tudi uporaba darovanih spolnih celic pri nas izhaja iz bioetičnega načela Sveta Evrope, da naj medicinska tehnologija posnema naravo. Zato se postopki izvajajo pri paru in ne pri posamezniku in to tako, da je vsaj en starš genetski starš otroka. To nima s katoliško družbo nobene zveze! Neanonimo darovanje spolnih celic pa so uvedle države, kjer opravljajo postopke z darovanim semenom ženskam brez partnerja, ker se je izkazalo, da imajo njihovi otroci težave z oblikovanjem identitete, ker ne vedo kdo je njihov oče. In da bi zmanjšali to škodo, so uvedli neanonimno darovanje. Pri neplodnih parih ni teh težav.
Lepo pozdravljeni,
V Avstraliji je zakon, da tudi če se oploditev z darovano celico izvede heteroseksualnemu paru, da je človekova pravica da otrok izve po polnoletnosti kdo je darovalec semena, ker je v zakonu zapisano, da je genetska identiteta pomembna in ima otrok, če to želi seveda, pravico izvedeti. zakaj tega pri nas ni tako?
Spoštovani,
kot rečeno imajo države takšno zakonodajo kot Avstralija, ki jo omenjate, zaradi zgoraj omenjenih razlogov.
Lepo pozdravljeni,
V tujini je tako, da se lahko darovalca izbere tudi na podlagi njegovih osebnih podatkov, izobrazbe, konjičkov … Pri nas tega ni, ker je premalo darovalcev ali ker to ne bi bilo etično?
Pravijo, da pri posvojitvah bolj temeljito preverijo nekoga kot pri darovanju, kjer lahko daruje vsak, ki je zdrav, ker naj bi bila bolj pomembna vzgoja kot dnk, ampak ali ni tako da novejše študije pravijo da je vzgoja dnk 50/50 in nekateri pravijo da bi tudi darovalce morali bolj preverjati?
Spoštovani,
pri nas zaradi pomanjkanja darovalcev ne moremo ponuditi izbire, ki jo omenjate.
Lepo pozdravljeni,
Spoštovani,
Pri nas pri darovalcih naredimo temeljito anamnezo o morebitnih genetskih boleznih, po potrebi opravimo tudi posvet z genetikom. Darovalce z genetskimi boleznimi zavrnemo.
Vseh bolezni pri posamezniku, tudi npr. pri partnerju, s katerim nameravamo imeti biološkega otroka, se ne da vnaprej preveriti, tako da bi imeli “brezhibnega otroka”. Namreč, marsikatera genetska bolezen in seveda tudi kakšna druga bolezen pri otroku nastane na novo. To tveganje samega življenja in potencialne bolezni je treba sprejeti, če se odločite za potomce.
Lepo pozdravljeni,
Spoštovani,
kot sem že zgoraj omenila v prejšnjih odgovorih, zaradi pomanjkanja darovalcev takšna izbira ni mogoča. Zavedati se je treba, da je pri nas darovanje altruistično, zaradi želje pomagati drugemu, darovalcev in darovalk je manj. Smo pa zelo hvaležni vsakemu, ki se odloči za darovanje. V tujini, ki jo omenjate in je na voljo izbira, pa gre za prodajo lastnih spolnih celic in trgovanje s spolnimi celicami, podobno trgovini z belim blagom, kar pa ni etično.
Lepo pozdravljeni,
V tujini pravijo, da mora biti identiteta darovalca odkrita tudi zato, ker lahko obstaja nevarnost, da se najdeta in poročita dva ki sta genetska pol brat in pol sestra, pa tega sploh ne vesta. In spet, da je človekova pravica poznati svojo genetsko družino in svoje genetske pol brate in pol sestre. V Sloveniji je omejitev darovanja na koliko? in se to ne more zgoditi ali zakaj pri tega strahu ni tako zelo?
Spoštovani,
s temi vprašanji se srečujejo vse države z anonimnim darovanjem in vprašanje ni od včeraj oz. danes. Pri morebitem srečanju genetsko sorodnih posameznikov gre za bolj socialen problem kot za genetski problem, saj je zdravstveno tveganje majhno. Tveganje za takšno srečanje se izračuna z verjetnostnim računom in določi, za koliko družin lahko uporabimo spolne celice enega darovalca ali darovalke. Pri nas lahko po tem izračunu in po zakonu spolne celice enega darovalca/ke uporabimo za rojstvo otrok v največ dveh družinah.
Zaradi različnih intepretacij, kot je: “da je človekova pravica poznati svojo genetsko družino in svoje genetske pol brate in pol sestre.” je za nekatere najboljša rešitev posvojitev otroka. Posvojitev otroka prinaša dve rešitvi, rešitev neplodnosti oz. želje po otroku in rešitev otroka-sirote.
Lepo pozdravljeni,
Spoštovani,
da, tveganje je majhno. Glede trgovine pa je odvisno od načina novačenja darovalcev/k in višine nadomestila in ne od anonimnosti.
Lepo pozdravljeni,
Pozdravljeni,
mene pa zanima sledece, pri nas se paru izbira darovalce glede na zunanje lastnosti, ker jih je premalo, da bi gledali tudi ostale stvari (izobrazba, hobije,…)
Kaj pa glede narodnosti? Ker vemo, da je pri dolocenih narodih, videz zelo drugace od nasega. Razumem, da npr. azijcev, crncev ipd. ne delite med pari, ki niso te narodnosti. Mislim bolj recimo na nase evropske drzave. (makedonija, bosna,…) Pa naj omenim, da tega nikakor ne mislim slabsalno, samo videz je pac v vecini primerov zelo drugacen.
Upam, da je moje vprasanje razumljivo.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Spoštovani,
Usklajujemo samo običajne telesne značilnosti, možnosti za uskaljevanje po niansah nimamo.
Lepo pozdravljeni,