Rabim vaše mnenje, sem na razpotju.

Sva mlad par, skupaj že kar nekaj let. Skupaj živiva. Do pred kratkim sem bila sama v fazi popolne zaljubljenosti in skoraj obsedenosti s tem fantom. Oprostila in potrpela sem marsikakšno situacijo ki jo zdaj nebi tako zlahka. Želela sem si fizične in psihične bližine, romantike, želela sem si samo njega do konca življenja. Je dobrega srca in spoštljiv a mnogokrat me je razočaral in mi ni znal nuditi tistega kar sem potrebovala. Morda sem se zaradi tega “ohladila” ali pa “privadila na manj”. V neki meri si želim da spremeni vsaj kakšno slabo lastnost in pravi da se trudi. Jaz pa ne vem več kaj čutim in ne vem kaj naj. Opazila sem da mi intimnost z njim in skupni trenutki niso več tako prioritetni kot ne dolgo nazaj.

Sem izgubila čustva? Se kdaj povrnejo? Moraš partnerja samo v celoti sprejeti takega kot je? Je ljubezen “lahka”, ali je normalno da so obdobja ko se prepirava zaradi malenkosti čisto vsak dan? Ne vem kako naprej. Kako vi gledate na zakon in ljubezen?

Pa si mu sploh povedala kaj želiš? Mogoče pa je prepričan, da to je to kar ti daje, čisto dovolj. Kaj pa če zahtevaš preveč? Pogovori se z njim, potem pa se skupaj dogovorita kako naprej.

Spoštovani,

prenehali ste čutiti zaljubljenost. Kar se neizbežno zgodi vsakemu paru, ki pač partnerstvo začne z zaljubljenostjo. To čustvo se v odnosu s tem partnerjem ne bo vrnilo. Razlog je v tem, da zaljubljenost temelji na idealizaciji partnerja. Zdaj ko partnerja zares spoznavate, idealizacija ne bo več mogoča in s tem odpade tudi zaljubljenost. Je pa mogoča ljubezen, ki je popolnoma drugačno čustvo, temelječe na drugih psiholoških mehanizmih. Za ljubezen je dobro, da partnerja sprejmemo takega kot je. Kar pa ne pomeni, da ne skleneta kompromisov in spremenita določena svoja vedenja v partnerjevo dobrobit. Razumevanje in rešitev vaše težave se začne z razumevanjem razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Zato dodajam citat iz drugega odgovora, kjer sem to opisal.

»Zaljubljenost in ljubezen sta namreč dva popolnoma različna psihološka mehanizma. Psihološka logika zaljubljenosti je taka, da lahko rečemo, da je zaljubljenost praktično garancija za nestabilno vezo. Gre za to, da zaljubljenost temelji na idealizaciji (torej nepoznavanju) partnerja. Ljubezen pa temelji na poznavanju osebe. Po vašem opisu sodeč, sta vidva čutila zaljubljenost, nista pa se sploh še zares spoznala. To pomeni, da pogoji za ljubezen niso bili še vzpostavljeni. Pravite: »Dala sem mu srce, dušo in telo.«, »Imela sva čudovit odnos.« »Bil je zelo pozoren in ljubeč. Opazil vsak detajl v zvezi z mano.«, »Spolna energija je bila neverjetna.« itd. Vse to kaže, da ste čutili zaljubljenost in ne ljubezni. Ker zaljubljenost temelji na idealizaciji partnerja, oseba zlahka kupi tisto, kar ta partner postavi izložbo. In če je vsebina te izložbe skladna z idealno predstavo osebe, bo ta čutila izredno močna čustva. Oseba, ki se zaljubi, torej čuti močna čustva, seks je spektakularen, ampak to je zato, ker meni, da je srečala svoj ideal. Ne zato, ker bi partner dejansko imel take lastnosti. Seveda je mogoče tako masko zaljubljenosti držati le določen čas. Po pol leta, letu, največ dveh pa po zakonih psihološke logike maska ideala razpade in na plano pridejo dejanske partnerjeve lastnosti. Zato je čustvo zaljubljenosti nestabilno in ima rok trajanja.

Izbira partnerja na temelju ljubezni pa je obratna. Na začetku ni intenzivnih čustev, ker ni idealizacije. Partnerju damo čas in prostor, da pokaže svoje resnične lastnosti. In šele, če so te v skladu z našimi vrednotami postopoma povečujemo bližino. Postopoma se na novega partnerja navežemo in prijetno čustvo, ki ga ob tem čutimo – to je ljubezen. To čustvo ni tako intenzivno, je pa globoko in stabilno. V svojih prepričanjih o ljubezni niste osamljeni. Ker nas mediji zasipajo s popačenimi predstavami o ljubezni in odnosih, številni trpijo – dolgo iščejo idealnega partnerja, nimajo otrok, izbirajo sebi neustrezne partnerje, so nezadovoljni v partnerstvu itd. Če želite sami podrobneje raziskati izvor opisanega problema, vam predlagam intervju z avtorjem Zoran Milivojević: https://www.dnevnik.si/1042333960 in njegovo knjigo Formule ljubezni. Elegantno pa se opisane dileme razreši tudi v okviru individualnega svetovanja.«

Lep pozdrav,
Uroš Drčić