Kopiram:  Rasizem in diskriminacija sta v slovenski šoli in slovenski družbi prepovedana. Če se to dogaja, se je treba s tem soočiti in se o tem odkrito pogovoriti.”

V razredu mojega otroka je deklica, ki ne nosi maske. Zaradi tega sedi sama v klopi dovolj stran od sošolcev. Učiteljica je učencem dobesedno naročila, da se je morajo izogibati in da se nihče ne sme z njo igrati. Ko so otroci v vrsti, mora biti ona vedno zadnja. Tako se deklica joče, tam sama za svojo mizico.

Ko mi otrok to razlaga, se vprašam, ali smo kot družba res padli tako nizko? Zanima me, kaj lahko kot družba naredim za to deklico. Njeni starši sicer pravijo da je ok, da je deklica močna in da se doma pogovarjajo o tem.  Na svetu staršev se običajno takšni problemi  pometejo pred preprogo, če že kdo upa vprašati ravnatelja. Ravnatelju se nihče ne upa preveč zoperstavljati. Ne vem zakaj, ampak tako je v svetu staršev.

Zanima me, kaj si o tem misli kakšen psiholog. Kam bi se obrnili, kako bi pomagali tej deklici, da ji ne bi naredili le še več škode.

Hvala.