Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem ozaveščati o pomenu tega za zdravje zelo pomembnega sončnega vitamina. Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema, je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko bolj pomembna ob pandemiji korona virusa.
Potem ko je bilo lani ugotovljeno, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, je to področje zdaj dodatno osvetlila nova raziskava. V okviru projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D« so raziskovalci s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot 3 mikrograme. Raziskavo je vodil Inštitut za nutricionistiko, pri njej pa so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Visoka šola za storitve in UKC Ljubljana, financirala pa sta jo Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Podrobni rezultati raziskave so bili objavljeni v oktobrski številki ugledne znanstvene revije Nutrients. Ugotovitve potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje. To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene.
Pomanjkanje vitamina D naslavlja raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Dobro je poznano, da je vitamin D pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »Osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos. Medtem ko so raziskave na manjših skupinah prebivalcev ter podatki iz drugih držav nakazovali na nizke prehranske vnose vitamina D z običajno prehrano, tega vprašanja doslej v Sloveniji ni naslovila nobena nacionalno reprezentativna raziskava. Poudariti je treba tudi to, da smo v okviru raziskave Nutrihealth ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih – med novembrom in aprilom pa jih kar 80% ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom.«
Novo raziskavo so izvedli raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Visoke šola za storitve in UKC Ljubljana.
Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »V raziskavi smo uporabili podatke zbrane v nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu. Raziskava je vključevala nacionalno reprezentativni vzorec mladostnikov, odraslih in starejših odraslih prebivalcev. Skupaj smo zajeli 1248 prebivalcev, starih med 10 in 74 let. Prehranski vnos vitamina D je bil ocenjen s standardno metodo, z upoštevanjem pogostosti uživanja izbranih živil, in dnevnikov uživanja skupin živil. Z upoštevanjem sestave živil in uporabo najsodobnejših statističnih metod smo lahko ocenili običajni dnevni vnos vitamina D z živili. V raziskavi nismo upoštevali dodajanja vitamina D z zdravili in prehranskimi dopolnili.«
Glede na v Sloveniji uveljavljena priporočila je v odsotnosti biosinteze vitamina D pod vplivom sončnih žarkov priporočen dnevni prehranski vnos vsaj 20 µg vitamina D.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Zaskrbljujoča ugotovitev raziskave je, da prebivalci Slovenije z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje telesnih funkcij. Povprečni dnevni vnos je bil manj kot 3 mikrograme vitamina D. Najnižji je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih.«
V raziskavi so bili identificirani tudi najpomembnejši prehranski viri vitamina D. Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »V raziskavi smo z upoštevanjem običajnih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije ugotovili, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca. Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času. V naši raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D, zato bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje, s poudarkom na največji zaščiti ogroženih populacijskih skupin.«
Podrobni rezultati raziskave, ki sta jo financirala Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, so bili objavljeni v zadnji številki znanstvene revije Nutrients.
Dr. Katja Povhe Jemec, Ministrstvo za zdravje: »Na pobudo Ministrstva za zdravje je bila v Sloveniji že pred časom vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic oz. priporočil za preskrbo z vitaminom D, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih vej medicine kot tudi prehranski strokovnjaki. Naloga skupine je na osnovi dejstev, ki izhajajo iz opravljenih raziskav, ki jih sofinanciramo na ministrstvu in drugih dostopnih podatkov iz literature pripraviti priporočila za ukrepanje.«
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, vodja skupine: »Načrtujemo, da bomo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Še posebej skrbno obravnavamo nekatere ogrožene skupine. Posebno veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tisti, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Na to področje je posegla tudi pandemija COVID-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D le-tega primanjkovalo. Zaradi pandemije smo se nekateri člani skupine in zunanji strokovnjaki vključili v aktivnosti za zaščito najbolj ogroženih skupin. Med drugim smo predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost z vitaminom D in tako pri prebivalcih domov za starejše občane zmanjšali tveganja za padce, zlome, okužbe in mišično šibkost. Pobuda je bila dobro sprejeta, tako da je zdaj na stroške zdravstvenega zavarovanja možno nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Gre za pomemben korak naprej. Da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi.«
Rezultati raziskavi so jasno pokazali, da v jesensko-zimskem obdobju z običajno prehrano prebivalci ne zaužijejo dovolj vitamina D. Mnogi zato posegajo po farmacevtskih pripravkih, ob čemer pa je potrebno opozoriti, da z odmerki vitamina D ne gre pretiravati. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56% odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg. V lani izvedeni raziskavi je 13% uporabnikov vitamina D poročalo, da ga dodajajo v obliki zdravil, kar 87% pa ga je dodajalo v obliki prehranskih dopolnil. Zato smo preverili tudi, kako se vsebnost vitamina D ujema z deklariranimi vsebnostmi na prehranskih dopolnilih. V vzorčenje smo zajeli 24 najpogosteje uporabljanih izdelkov in pri večini ugotovili ustrezno količino vitamina D. Na trgu smo našli tudi posamezne izdelke s prenizko ali previsoko vsebnostjo vitamina D, o čemer smo obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce.«
Rezultati za večino analiziranih izdelkov kažejo na razmeroma dobro skladnost s podatki iz označbe, vendar pa je potrebno opozoriti, da je raziskava zajela le izdelke z največjimi tržnimi deleži, zato rezultatov ni mogoče posploševati na vsa dostopna prehranska dopolnila. Na trgu je na ducate izdelkov, ki jih nismo analizirali.« Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost. Izpostavili so še problem, da brez laboratorijske analize potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v katero bi se lahko prostovoljno vključili proizvajalci izdelkov. Kot alternativno možnost pa predlagajo še zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki pa žal ne zajame mnogih izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.
Povezava do zadnje znanstvene objave:
• Hribar in sod. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13(10), 3528; https://doi.org/10.3390/nu13103528
Povezave do dodatnih informacij:
• Žmitek in sod. Socio-demographic and knowledge-related determinants of vitamin D supplementation in the context of the COVID-19 pandemic: assessment of an educational intervention. Front. Nutr., 2021, https://doi.org/10.3389/fnut.2021.648450
• Žmitek in sod. An approach to investigate content-related quality of nutraceuticals used by Slovenian consumers. Foods. 2021, 10(4), https://doi.org/10.3390/foods10040845
• Hribar in sod. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020, 12(6), 1838; https://www.mdpi.com/2072-6643/12/6/1838
Foto: Profimedia
